Deli s prijatelji
Kolobarjenje
Kolobarjenje

Kolobarjenje: Živa bitja v naravi živijo v združbah, ki se v določenih podnebnih razmerah in na različnih tleh oblikujejo v dolgih tisočletjih. Rastline v njih živijo v vrstno raznolikih združbah tako, da se med seboj dopolnjujejo v svojih potrebah. Rastline, žuželke, ptice in druge živali ter tla s svojim velikim bogastvom malih organizmov in kamninsko osnovo, na drugi strani pa svetloba, toplota, vlaga – vsi ti dejavniki s svojim medsebojnim učinkovanjem oblikujejo in zaznamujejo cele pokrajine.

Ko v to ureditev poseže kmetijstvo, raznolikost vrst v najbolj ostri obliki zamenja monokultura, ko na veliki površini ostane le še ena rastlinska vrsta, včasih celo iz leta v leto. Posledica tega je zmanjševanje vitalnosti tal in njihova utrujenost ter pojav bolezni in škodljivcev. Izkušnje so nas naučile, da raznolikost vrst v prostoru lahko deloma nadomestimo z menjavanjem vrst oziroma skupin rastlin v časovnem zaporedju (kolobarjenje).

V hišnem vrtu je za raznolikost običajno že samo po sebi bolje poskrbljeno. Kljub temu pa moramo upoštevati vsaj običajni triletni kolobar. Pri tem načinu na določeni površini prvo leto gojimo rastline, ki imajo velike potrebe po hranilih, in tla zato pognojimo z večjo količino zrelega komposta ali zrelega (kompostiranega) hlevskega gnoja. To ustreza kapusnicam, kumaram, paradižniku, poru…

Drugo leto isto površino pognojimo le malo in gojimo srednje zahtevne rastline (čebula, kolerabica, korenček, redkve, rdeče pesa…).

Tretje leto posejemo stročnice, ki rabijo le malo hranil, hkrati pa izboljšujejo tla (vezava dušika, osvobajanje fosfatov…).

Dinamični kolobar

V biološko dinamičnem kmetijstvu je običajen štiriletni kolobar. Ta temelji na dejstvu, da različne vrtnine različno izrazito oblikujejo enega od štirih rastlinskih organov (korenina, list, cvet in plod). Pri tem izhajamo tudi iz temeljnega načela biološko dinamičnega kmetijstva, da naj bi z gnojenjem oživljali tla. V praksi se je takšen dinamični kolobar zelo dobro obnesel, poteka pa takole:

  1. leto:plodovke (fižol, grah, bob, kumare, paradižnik, paprika, bučke, jagode…)
  2. leto: cvetoče rastline (okrasne in zdravilne cvetlice, facelija; lahko tudi zgodnji krompir)
  3. leto: listna zelenjava (solata, endivija, motovilec, špinača, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, cvetača, komarček, radič)
  4. leto: korenasta zelenjava (korenček, vitlof, por, rdeča pesa, redkve, gomoljna zelena, čebula, krompir – čeprav botanično ne sodi mednje)

Torej bomo za kolobarjenje rabili štiri grede. V kolobarjenje je mogoče lepo vključiti tudi peto gredo z jagodami, saj te lahko ostanejo na isti površini več let. Če združimo časovno in prostorsko sosledje, vrstni red lahko izgleda takole:

1. greda 2. greda 3. greda 4. greda 5. greda
1. leto plod korenina list cvet jagode
2. leto cvet plod korenina list jagode
3. leto list cvet plod korenina jagode
4. leto korenina list cvet plod (jagode)
5. leto jagode korenina plod cvet list
6. leto jagode plod cvet list korenina
7. leto jagode cvet list korenina plod

 

Pri oblikovanju kolobarja poleg tega upoštevamo tudi druga priporočila, kako naj bi si rastline sledile na isti površini, na primer ugoden ali neugoden vpliv na naslednji posevek. Tako ni priporočljivo, da si sledijo rastline iz družine križnic (redkve in kapusnice – zelje, ohrovt, cvetača, kolerabica…) zaradi istih bolezni, ki jih napadajo. Med posameznimi skupinami je priporočljiv naslednji vrstni red:

Plodovke:

  • paradižnik prenaša samega sebe (celo zelo rad raste večkrat na isti površini)
  • kumare prenašajo vso drugo zelenjavo
  • grah ne sejemo po čebuli ali poru

Listna zelenjava:

  • kapusnice gojimo po okopavinah in stročnicah, ne smejo slediti križnicam
  • špinača po zgodnjem krompirju, grahu, nizkem fižolu

Korenasta zelenjava:

  • korenček po kapusnicah por po vseh zelenjadnicah razen čebule
  • rdeča pesa po kolerabici, solati; ne po blitvi in špinači
  • redkev ne po kapusnicah
  • čebula po kapusnicah (tudi po kumarah, korenčku)
  • zelena po špinači, cvetači; ne po korenčku, peteršilju

Na eni gredi se v istem letu navadno zamenja več posevkov (vrstenje). Na gredi, ki je v določenem letu predvidena za listno zelenjavo, naj bo zato glavni posevek (tisti, ki ostane najdlje na gredi) listna zelenjava, predposevek, vmesni posevek in drugo pa ustrezno prilagodimo.

Primer:

Greda v kolobarju Predposevek Glavni posevek Vmesni posevek Naknadni posevek
Plodovke solata rezivka visoki fižol kumare kitajski kapus
Listna zelenjava grah cvetača endivija
Korenovke zgodnji korenček por endivija

 

Kolobarjenje in mešani posevki

Mešani posevki so za hišni vrt zelo primerna izboljšava vrtnarjenja. Izhajajo iz opazovanj, da različne rastline v soseščini določenih drugih rastlin lahko uspevajo bolje ali slabše, kot če rastejo same. Razlogov za takšne vplive ni lahko odkriti, saj je dejavnikov, ki vplivajo na rast, zelo veliko. Znano je, da rastline preko svojih organov izločajo številne učinkovine, predvsem preko korenin. Tako denimo koreninski izločki paradižnika ugodno vplivajo na rast zelene, ki ugodno vpliva na nizki fižol, fižol pa na korenček ali cvetačo. Nasprotno pelin neugodno vpliva na rast žajblja ali melise, visoki fižol pa na rast čebule. Tudi fižola in česna ni priporočljivo združevati, pa tudi zelja in čebule ali jagod ter graha in čebule ne. Čeprav gre za fine snovne učinke, tudi ti predstavljajo kamenček v mozaiku ekološkega vrtnarjenja, zato je te izkušnje smotrno upoštevati.

Poleg tega pa nekatere rastlinske snovi privlačijo oziroma odvračajo določene žuželke. Tudi tu nam koristijo mešani posevki.

Paradižnik, ki ga posadimo med redkvico, redkev ali zelje, odvrača bolhače. Podobno učinkuje solata med kolerabico. Medsebojno varstvo si nudita čebula in korenček; saj prva smrdi korenjevi muhi, drugi pa čebulni. Zelena med cvetačo odvrača kapusovega belina.

Tudi tu velja, da so lastne izkušnje neprecenljive, saj se medsebojni učinki na različnih vrstah tal in v različnih podnebnih razmerah lahko tudi razlikujejo.

Zdaj je zadnji čas, da si naredimo načrt kolobarjenja na vrtu. Ker je njegov vpliv časovno daljnosežen, se splača potruditi.

Sorodna povezava:

Sorodna iskanja:

  • Kolobarjenje tabela
  • Kolobarjenje v poljedelstvu
  • Kolobarjenje vrtnin
  • Kolobarjenje kolobar
  • Kolobarjenje zelenjava
  • Kolobarjenje na vrtu načrt

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas