Deli s prijatelji
Komarček

Komarček poznamo pri nas predvsem v navadni obliki kot koperc ali komarček (Feoniculum vulgare). Sodi v družino kobulnic, ki je divja in kultivirana razširjena po vsej Evropi in domala po vsem svetu. V južni Evropi, zlasti v Italiji, gojijo zvrst »azoricum« sladki komarček ali finocchio (finokijo).

Medtem ko uporabljamo pri navadnem komarčku kot začimbo listje in seme, uporabljamo od finokija le dno listnega peclja. Ti omeseneli listi so podobni luskolistom pri čebuli, zato »zelenjadni« komarček večkrat imenujemo tudi čebulni ali gomoljni komarček.

To zelenjadnico so selekcionirali predvsem v Italiji, od tod tudi nazivi italijanski, bolonjski, rimski fenikl. V zadnjem času so ga žlahtnili tudi v Švici, kar dokazuje njihova sorta Vadensvilski zgodnji.

Sladki komarček najbolj aromatična zelenjadnica

Odstotek eteričnih olj v semenu finokija je znatno nižji kot pri koprcu. Pač pa ima listna osnova v primerjavi z drugimi vrstami zelenjadnic precej eteričnih olj, zato štejemo finokijo (sladki komarček) med najbolj aromatične zelenjadnice z značilnim vonjem in okusom. Finokija v osrednji ¡n vzhodni Sloveniji skoraj ne poznamo.

Komarček - finokij

V Primorju so ga včasih precej gojili, sedaj pa vedno manj. Dandanes ga kupujejo v glavnem na trgih sosednje Italije. Prav bi bilo, da bi ga znova začeli gojiti tudi pri nas, saj ga lahko zaradi ugodnega podnebja pridelujemo na njivah.

Kako ga uporabljamo

Sladki komarček uporabljamo v prehrani, sveže narezanega v mešanih solatah s paradižnikom in kumarami, več pa kuhanega in zabeljenega z maslom ali prelitega z raznimi omakami. Sladki komarček je poslastica ljudem, ki se značilnega vonja in okusa privadijo, prihaja pa na trg, ko je izbira drugih kakovostnih vrtnin skromna.

Sladki komarček oz. Finokijo je rozetna rastlina s fino narezljanimi pernatimi listi, kot jih ima večina rastlin iz te družine. Glede vremenskih razmer v Sloveniji bi ga pridelovali kot enoletno zelenjadnico, za seme pa kot dveletno rastlino.

V prvem letu se razvije rozeta z dvosmerno razvrščenimi listi, ki so zaradi omesenelosti spodnjega dela listov videti kot gomolj, ki ga uporabljamo kot vrtnino.

Sladki komarček ne prenaša hujšega mraza. Pri – 5° C pozebe. Cvetno steblo zraste 40 do 60 cm visoko in ima ploščate 6 do 8 krake kobule premera 10 cm. Listi majhnih cvetov so rumeni.

Finokijo oz. sladki komarček da v primerjavi z navadnim koprcem malo semena. Seme koprca je dolgo 9 mm, finokija pa 4 do 5 mm.

Seme smemo shranjevati največ dve leti, ker se kalivost močno manjša. Seme kali štirinajst dni. V prehrambnem pogledu je finokijo zanimiv kot aromatična zelenjadnica, ki vsebuje vrsto rudninskih snovi, vitamine B in C, mnogo beljakovin in sladkorja.

S pridelovanjem komarčka imamo v osrednji Sloveniji malo izkušenj. Na Primorskem je običaj, da sejejo finokijo avgusta, presajajo ga novembra in spomladi dobijo glavice. V osrednji Sloveniji pa bi lahko upoštevali nemške izkušnje.

Kako ga pridelujemo

V poskusnem pridelovanju so ugotovili, kako vplivajo na količino in kakovost pridelka čas setve, način gojenja in primernost posameznih sort. Čas setve je močno vplival na kakovost in količino pridelka.

V začetku junija in julija so sejali tri sorte; Vadensvilski zgodnji, Rano poletje in Veliki sadki sicilijanski. Med obema setvama je bila velika razlika v pridelku, čemur je vzrok veliko število rastlin, ki so šle v cvet zlasti pri junijski setvi.

Te rastline so razvile drobne gomolje in takoj pognale cvet, medtem ko se to pri julijski setvi ni dogajalo.

Zelo različno je bilo uhajanje v cvet pri posameznih sortah. Pri junijski setvi je pognalo v cvet najmanj rastlin pri sorti Vadensvilski zgodnji (14,2%), medtem ko je šlo pri drugih dveh sortah prek 60% rastlin v cvet.

Pri julijski setvi nobena sorta ni šla v cvet, tako da so bili vsi gomolji normalno razviti in uporabni. Najdebelejše gomolje je razvila sorta Vadensvilski, ki je dala tudi največji pridelek, predvsem pri junijski setvi, medtem ko pri julijski setvi med pridelki posameznih sort v poskusu ni bilo bistvenih razlik.

Pri neposredni setvi razvije komarček korenčku podobno glavno korenino z močnimi stranskimi koreninami. Če rastlinice posadimo v lončke, zaradi poškodbe oziroma skrajšanja korenin slabše razvijejo glavne korenine, zato pa poženejo več stranskih.

Kako vpliva presajanje na količino pridelka, bi morali ugotoviti z nadaljnjimi poskusi, vendar že prvi rezultati dokazujejo, da ta vpliv ni pomembnejši.

Finokijo sejemo v vrste, 40 centimetrov narazen in v vrsti redčimo na 20 cm. Ta setvena razdalja omogoča lažje okopavanje in rastline imajo dovolj prostora za razvoj.

Nekateri priporočajo osipavanje rastlin iz dveh vzrokov. Pet centimetrov velike gomolje osipljemo, da bi ostali beli in nežni ter da bi jih zaščitili pred mrazom. Poskusi pa so pokazali, da osipavanje ne vpliva na količino pridelka niti ne izboljša njegovega okusa. Po dosedanjih ugotovitvah torej osipavanje ni potrebno, toliko manj, ker lahko zniža odstotek nekaterih pomembnih sestavin.

Kako ga spravljamo

Čas spravila finokija je konec oktobra do prve dni novembra. V tem času temperatura običajno ne pade pod – 5° C. Ugotovili pa so tudi, da temperatura – 5° C ni poškodovala rastlin. Torej osipavanje zaradi zavarovanja pred mrazom ni potrebno, če spravljamo pridelek oktobra.

Če pa bi finokijo pospravljali kasneje, bi morali za izdatno osipavanje izbrati širšo medvrstno razdaljo.

Vprašanje pa je, koliko gosteje bi zato lahko bile rastline v vrsti, da bi se še normalno razvile in ne bi zmanjšali števila rastlin na enoto površine. Pri neposredni setvi in medvrstni razdalji 40 cm je potrebno 5 kg semena na hektar.

Posevek redčimo in dva do trikrat okopavamo. Ob spravilu gomolje porežemo tesno nad koreninskim vratom, stranska stebla prikrajšamo na 3 cm, medtem ko pustimo srčne liste neprikrajšane, ker jih lahko uporabimo kot začimbo.

Najnovejši mali oglasi