Deli s prijatelji
Koper
Koper

Koper izvira iz južne Evrope in Prednje Azije, kjer divje raste še sedaj. Že stari Egipčani so ga uporabljali kot zdravilo proti glavobolom. Izraelci in stari Grki ter Rimljani so ga gojili in uporabljali kot začimbo. Od leta 1588 ga gojijo za dodatek različnim jedem, njegovo seme pa za kisanje kumar in zelja.

Koper je enoletna rastlina, visoka od 60 do 120 cm, z razvejanim steblom. Ker je tipična dolgo dnevna rastlina, cveti od junija do avgusta. Vsi deli rastline vsebujejo eterično olje, v semenu ga je 2,7 do 3,9 %. Seme je plosko, rebrasto, sivo rjave barve, 2,5 do 5 cm dolgo. Poprečna kalivost je 40%. Seme je kalivo tri leta. Pri temperaturi 15° C vzkali v temi v 21 dneh. Gram semena vsebuje 800 do 1000 zrn. S sesekljanimi listi začinimo solate, špinačo, mesne jedi in gobe. Skupaj z drugimi dišavnicami ga dodajajo mehkemu siru, npr. liptavskemu. Iz njegovih listov delamo koprovo omako, iz semen pa koprovo olje. Do 30 cm visok koper porežemo za dodatek kumaram pri vlaganju, zato uporabljamo tudi semena. Nekateri poznajo tudi njegovo zdravilno moč, in sicer pri prebavnih motnjah ali nespečnosti.

Koper in pridelovanje

Koper uspeva povsod in ni zahteven glede zemlje ali podnebja. Bolje uspeva na nekoliko težjih tleh, kjer ne sme biti stoječe vode. Če je v zemlji izrazito pomanjkanje fosforja, rastlina ne uspeva dobro. Koper rabimo kot indikator za zemlje, v katerih primanjkuje fosforja.

Koper sejemo za kulturami, ki smo jih gnojili s hlevskim gnojem. Pred setvijo gnojimo samo z rudninskimi gnojili (80 kg/ha N, 80 do 100 kg/ha P2O5 in 160 kg/ha K2O). V Nemčiji sta znani sorti »Tetra« in ’Sperlings Stamm Vierling’.

Kdaj sejemo koper

Koper sejemo na prosto od aprila naprej za celoletno pobiranje svežega listja v več časovnih presledkih, in sicer 8 g/m2 na medvrstno razdaljo 15 cm. Seme se v vrtu kasneje rado samo zaseje. V vrt ga lahko posejemo skupaj s korenjem 4 do 6 kg/ha ali na kilogram korenja 10dag kopra. Če ne pobiramo semena, zraste koper v osmih tednih in ga kot naknadno kulturo sejemo še julija.

Na večjih površinah sejemo koper za pobiranje svežega listja na razdaljo 25 cm, če pa pridelujemo seme, na 35 centimetrov. Za pobiranje svežega kopra sejemo 20 kg na hektar semena, samo 10 kilogramov na hektar pa, če pustimo, da koper dozori.

Zatiranje plevela

Na večjih površinah zatiramo plevel podobno kot v korenju in peteršilju, to je z gesagardom, od 1,5 do 3 kilograme na hektar po setvi ali po kalitvi, ko se je razvil tretji do četrti stalni list. Posevek mora biti brez plevela. Pridelek se z namakanjem znatno poveča.

Svežega listja kopra poberemo 80 do 120 kg na ar, režemo ga, ko so rastline 10 do 15 cm visoke. Za prodajo svežih listov režemo 20 do 30 cm visok koper, pridelek je 150 do 200 q/ha, za industrijsko sušenje vzamemo 30 do 35 cm visoke rastline, pridelek je več kot 200 q/ha. Če za vlaganje kumar uporabljamo liste, režemo koper, ko je 40 do 60 cm visok in že začne cveteti. Pridelek je večji od 250 q/ha.

Pobiranje semena

Za seme pobiramo koper, ko so rastline odcvetele, in sicer v rosi, semena morajo biti rahlo rjava. Če žanjemo v suhem, izpade preveč semena. Rastline damo v suh prostor, da se popolnoma posuše. Pridelek semena je 400 do 1000 kg/ha. Da ohrani dobro aromo, sušimo koper v senci in posušenega spravimo v nepredušno zaprto posodo.