Deli s prijatelji
Kosmulja
Kosmulja

Kosmulja je v Evropi in Ameriki sorazmerno malo razširjeno sadje. V večjem številu jo gojijo po vrtovih ali celo v nasadih predvsem v Angliji, Nemčiji, Holandiji, na Češkoslovaškem in Poljskem. Ponekod je namreč kosmulja priljubljen osvežujoč sadež, ki poleti zgodaj zori, predvsem pa je kakovostno sadje za predelavo v kompote, želeje in džeme. Zaradi dragega vzdrževanja in predvsem zamudnega obiranja je pridelovanje tega sadja še vedno zelo omejeno.

Po zunanjem videzu je kosmulja najbolj podobna ribezu, saj spada v isto družino – Saxifragaceae in sodi z rdečim in črnim ribezom v isti rod – Ribes. Tako kot ribez je tudi kosmulja večletni grm, ki lahko v ustreznih pogojih raste in rodi tudi 20 do 30 let. Pod zemljo oblikuje močne, a sorazmerno plitve korenine, iz katerih poženejo veje, ki se pozneje bolj ali manj razraščajo. Poznamo sorte kosmulj s pokončno razprtim ali okroglastim grmom. V primerjavi s črnim in rdečim ribezom so veje kosmulj bolj ali manj obrasle z bodicami, ki so zelo različnih velikosti in oblik. Bodice rastejo iz listnih pazduh in so, odvisno od sorte, eno ali več delne. Včasih bodice na vrhu mladike zakrnijo in zgodi se, da so mladi poganjki tudi do polovice dolžine brez trnja. Listi so tridelni, a se po obliki, velikosti, barvi, listni osnovi in listnem robu med sortami znatno razlikujejo. Jagode so povezane z rodno vejo s kratkim pecljem. Pri evropskih sortah kosmulj izraščajo jagode posamezno, samo včasih v parih, medtem ko je za ameriške sorte kosmulj značilno, da rastejo jagode v parih ali celo v skupinah po tri jagode skupaj. Jagode so pogosto obrasle z dlačicami ali celo s ščetinastimi žlezami, kar daje jagodam neprijeten videz. Kosmulje rodijo jagode različnih oblik, debelin in barv. Po obliki ločimo okrogle, podolgovate ali jajčaste jagode. Sorte se med seboj najbolj nazorno ločijo po barvi plodov in so lahko rdeče, zelene, bele ali rumene barve.

Kosmulja MAY DUKE
Kosmulja MAY DUKE

Za svežo uporabo so najprimernejše sorte z rdečimi, rumenimi in tudi belimi jagodami, za predelavo pa najpogosteje uporabljamo sorte z zelenimi in gladkimi plodovi. Rdečih jagod ne uporabljajo za predelavo v kompote, ker jagode porjavijo, četudi potrgajo še zelene. Za marmelade pa so primerne vse sorte, če le jagode trgamo v polni zrelosti.

Več kot 4800 sort

Največ sort so vzgojili v Angliji, v zadnjem stoletju pa tudi v Nemčiji. Znana je množica kosmuljevih sort: Müller (1936) navaja, da je doslej vzgojenih že 3000 sort kosmulj z rdečimi jagodami, 675 sort z rumenimi ter 925 z zelenimi in 280 sort z belimi jagodami. Za pridelovanje v vrtovih ali za trg so pomembne le nekatere sorte.

Vse današnje kulturne sorte, ki jih gojijo v nasadih ali v vrtovih v različnih evropskih državah, so vzgojili iz samoniklih oblik Ribes grossularia, Ribes glandulosus var setusum, Ribes uva crispa ter Ribes reclinata. Vse so botanične vrste kosmulj, vzgojene v Evropi.

V Sloveniji najdemo v vrtovih najpogosteje sorti may duke in lady delamare.

Sorta may duke razvije srednje močan grm, ki je pokončne rasti. Če mladike krajšamo, se grm rad zgosti, zato grmiče le redčimo. Jagode so okrogle oblike, svetlo rdeče barve s temnejšimi lisami; če je popolnoma zrela, je purpurno rdeča. To je odlična sorta za tržno pridelovanje. Sorta lady delamare razvije zelo močan grm. Jagode so debele in podolgovate, zelenkasto rumene barve in prijetnega kiselkastega okusa. Lahko jo obiramo še zeleno; je zelo rodovitna sorta, ki pozno zori.

Kosmulja uspeva po vsej Sloveniji

V Sloveniji so za pridelovanje kosmulj skoraj povsod ugodni pogoji, saj kosmulje dobro uspevajo, enako kot ribez, v zmerno toplem podnebju z visoko zračno vlago. Za razliko od črnega ribeza, ki slabo uspeva na alkalnih tleh, prenesejo kosmulje zelo širok razpon pH vrednosti v tleh, tj. uspevajo na slabo kislih in celo na alkalnih tleh. Navadno se na kosmuljinem listju ne pokažejo znaki klorotičnih obolenj. Le-te so posledica fizioloških motenj, nastalih zaradi preobilice apna. To bolezen opazimo pri ribezu, malinah ali jagodah, če rastejo na apnenčastih tleh. Hitro pa kosmulje odmrejo, če jih sadimo na slabo zračnih zamočvirjenih tleh z visoko podtalno vodo. Kosmulje bodo najbolje uspevale v globoki, peščeno ilovnati in s humusom bogati zemlji. Kosmulje so manj občutljive za spomladansko pozebo kot črni ribez, vendar na hladnih legah tudi kosmuljino cvetje spomladi pozebe. Zato se moramo izogibati vetrovnih leg. Severni in suhi vetrovi, ki pihajo spomladi med cvetenjem poškodujejo cvetje, močan poletni veter pa lahko povzroči lomljenje mladik, krhkih poganjkov. Podobno kot ribezu tudi kosmuljam zelo ugaja obilno gnojenje s hlevskim gnojem, zato jih sadimo v dobro pognojeno in čisto zemljo.

Vzgojne oblike

Kosmulja je po naravi grmičasta rastlina, ki jo včasih vzgajamo tudi v drevesni obliki. Navadno jo vzgajamo v obliki kotlastega grma in jo oblikujemo tako kot rdeči ribez, to je na kratkem a močnem debelcu. Kosmulja najbolje rodi in razvije najbolj kakovostne jagode na kratkem rodnem lesu. Za bogata in globoka tla je taka vzgoja najbolj primerna, pa tudi oskrbovanje zemlje okoli grmičev je mnogo laže, kot če gojimo kosmuljo v obliki prostega grma. Če vzgajamo kosmulje v drevesni obliki, jih cepimo na podlago zlati ribez (Ribes aureum), krono pa oblikujemo enako kot grm. Razdalje so odvisne od bujnosti sorte, vzgojne oblike ter od tega, kako oskrbujemo zemljo.

V zadnjih letih pridelujejo v Nemčiji in na Nizozemskem kosmulje v špalirni obliki z žično oporo. V ta namen sadijo eno ali dveletne sadike v razdalji 2 x 0,75 m. Grm oblikujejo z dvemi do tremi močnimi ogrodnimi vejami. 40 cm od tal vzgojijo z rezjo grm ploščate oblike, ki se v naslednjih letih postopoma oblikuje do višine približno 2 m. Za tako vzgojo je potrebna žična opora. Ker se z leti grmi postopoma zvišujejo, morajo biti žice pritrjene na različnih višinah, tj. v presledkih od 30 cm do 2 m višine. Pri taki vzgoji grmov je oskrba zemlje lažja, predvsem pa obiranje jagod.

V nasadih kosmulj moramo skrbeti za rahlo in nezapleveljeno zemljo. V zadnjih letih plevel uspešno zatiramo s herbicidi.

Bolezni in škodljivci

Normalen razvoj in rodnost kosmulj pogosto ogrožajo bolezni in škodljivci. Najbolj nevarna je ameriška kosmuljina plesen (Sphaerotheca mors uvae), ki napada jagode in rastne vršičke. Liste in mlade vršičke pa pogosto napada tudi bela plesen (Microsphaera grossulariae). Razne glivične bolezni, kot so nekatere rje (Puccinia pringsheamiana, Gronartium rubicola) ter listna pegavost (Pseudopeziza ribis), pa napadajo listje in povzročajo predčasno odpadanje listja. KosmuIjine grme lahko v razvoju zavirajo uši, kapar in pršice. Zato moramo kosmulje redno škropiti.

Najnovejši mali oglasi