Deli s prijatelji
Kraljevska Plaščarica (Pelvicachromis Pulcher)
Kraljevska Plaščarica (Pelvicachromis Pulcher)

Poleg znane skalarke je kraljevska plaščarica (Pelvicachromis pulcher, Boulenger 1901) najbolj pogosti in znani ostrižnik v naših akvarijih. Slovensko ime je dal tej vrsti pokojni prof. Borut Žener in akvaristi se mu počasi privajamo, čeprav je precej nenavadno. Kraljevska plaščarica je priljubljena med akvaristi šele v zadnjih nekaj letih. Zanimivo pa je, da je bilo o teh ribah pri nas do sedaj zelo malo napisanega.

Te ribe so bile večini akvaristov do nedavnega bolj znane pod imenom »kribonzis« (Pelmatochromis kribensis), kar je posledica velike zmešnjave v poimenovanju pritlikavih afriških ostrižnikov iz rodov Pelmatochromis in Pelvicachromis. Ihtiolog dr. Thys van den Audenaerde je leta 1968 npr. ugotovil, da je bilo ime Pelmatochromis kribensis prvotno ime (sinonim) za vrsto, ki jo sedaj poznamo pod imenom Pelvicachromis taeniatus.

Zaradi tega je ime Pelmatochromis kribensis opuščeno in kraljevsko plaščarico poznamo pod imenom pulcher, ki ga je prvotno uporabil za to vrsto Boulenger v prvem letu tega stoletja.

Rodovno ime Pelvicachromis je uvedel Thys (1968) na podlagi anatomskih razlik med predstavniki tega rodu in predstavniki »pravega« rodu Pelmatochromis.

Iz obeh rodov je znanih več vrst. Različne lokalne populacije teh vrst plaščaric naseljujejo porečje rek Niger in Kongo v Zahodni Afriki.

Če kraljevske plaščarice v akvariju pravilno gojimo, so hvaležne; že najmanjša nepravilnost v gojenju pa lahko povzroči nezaželene posledice.

Zelo pogosto zbolijo te ribe za izbuljenim očesom (exophtalmia). Kot vsi ostrižniki, je tudi kraljevska plaščarica napadalne do pripadnikov iste vrste. Zato moramo imeti v akvariju več skrivališč, predvsem votlin iz kamnov, cvetličnih lončkov ali prerezanih kokosovih orehov.

V teh votlinah tudi odložijo ikre v času parjenja. Akvarij naj bo dobro zaraščen, voda pa naj bo mehka in rahlo kisla (pH okrog 6,5).

Kraljevska plaščarica in njena hrana

Glede hrane kraljevska plaščarica ni izbirčna; idealno pa je, če jih hranimo večkrat na dan z manjšimi obroki. Poleg žive naravne hrane jim nudimo tudi rastlinsko hrano (alge ali kuhano špinačo).

Ob pravilni oskrbi te ribe hitro rastejo in spolno dozorijo že v nekaj mesecih. Spola se ločita po tem, da so samičke bolj intenzivnih barv, samčki pa so večji in daljši od samičk.

Samička dobi v času parjenja značilno temno rdečo liso na zadnjem spodnjem delu trebuha. Pri teh ribah daje pobudo ob parjenju samička in »zapelje« samčka z značilnim sunkovitim plavanjem, med katerim se postavi pred izvoljenca in ukrivi svoje telo, ki postane tedaj še intenzivneje obarvano.

Parček si izbere v akvariju najprimernejšo votlino (najraje prevrtan kokosov oreh), ki jo nato brani pred drugimi ribami v akvariju. Obdobje uparevanja pogosto traja nekaj tednov, še posebej, če smo parček predhodno sami izbrali in ga dali v poseben drstitveni akvarij, v katerem ni bilo drugih rib.

Obe ribi z ustnicami očistita izbrano mesto v notranjosti votline. Ko je samička pripravljena (izstopi ji ovopositor), privabi samčka v votlino. Ob njegovi prisotnosti odloži nekaj iker naenkrat na notranjo steno kokosovega oreha in pri tem močno trepeta s celim telesom.

Samček oplodi ikre, nato pa zavzame prejšnje mesto in skrbno pazi, da se mu vsiljivci ne bi približali. Parjenje traja toliko časa, dokler ni stena enakomerno prekrita s sto do sto petdesetimi ikrami, ki so svetlo rjave barve in prilepljene na steno s tanko lepljivo nitko.

Nato se samček postavi pred zunanji vhod in straži, samička pa s pahljanjem prsnih plavuti dovaja ikram svežo, s kisikom bogato vodo. Pri delu se izmenjujeta.

Pri temperaturi okrog 26° C se ikre izležejo po treh dneh in popadajo na dno votline, kjer jih skrbna samička z gobčkom neprestano premešča tako, da se držijo skupaj.

Mladice po štirih dneh porabijo večji del rumenjakovega mešička in se pričnejo s sunkovitim plavanjem vzpenjati proti izhodu. Na primerni razvojni stopnji vse naenkrat zaplavajo v »beli svet« pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev. Tedaj jih pričnemo hraniti, najprimernejši so navpliji artemije.

Jata mladičkov se pomika po akvariju presenetljivo usklajeno; po navadi večina plava v tisto smer, ki jim jo je nakazala samica. Le ta se pri tem s telesom sunkovito trese. Ko pa se umiri, se mladički kot na ukaz stisnejo v gručo, spustijo na dno in mirujejo. Ko je nevarnost mimo, samica zopet popelje svoj zarod »na pašo«.

Samček ves čas plava okrog svoje družinice in morebitni vsiljivec se spopade najprej z njim!

Kdor je videl, kako se hrani jata mladičkov, tega prizora ne bo nikoli pozabil. Ob močni svetlobi se jata zadržuje ob dnu; če pa svetlobo zastremo, se jata vzdigne od dna in mladički pogosto pridejo k vodni površini in tu iščejo hrano.

Še posebno radi se zadržujejo ob plavajočih vodnih rastlinah (npr. Riccia). Na samičino znamenje pa se vsi hkrati spustijo k dnu akvarija.

Če je akvarij premajhen, pride po nekaj dneh pogosto do pretepov med staršema. Tedaj je najbolje, da samca odstranimo. S skrbnim hranjenjem mladički zelo hitro rastejo in čez dva meseca že dosežejo velikost 4 – 5 cm.

Akvaristi smo že večkrat opazili, da so lahko vsi mladički iz enega gnezda istega spola. Heiligenberg (1965) je ugotovil, da je v gnezdu pri kisli reakciji vode (pH = 4-5) približno 90 % samčkov; v nevtralni vodi pa 90 % samic. Domnevamo, da imajo spermiji teh rib različno aktivnost pri različnih pH vrednostih glede na to, ali nosijo X ali Y kromosom (ki določata spol pri mladičih).

Čeprav so kraljevske plaščarice vsakdanji gostje, pa bo akvarist s podrobnejšim in zavzetim opazovanjem lahko odkril v njihovem družinskem življenju še kakšno zanimivo podrobnost, ki bo obogatila znanje o starševskem obnašanju afriških ostrižnikov.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekRazlika rasti med psom in človekom
Naslednji članekPritlikave in okrasne kokoši
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.