Deli s prijatelji
Krompir
Krompir

Tako kot veliki tržni pridelovalci morajo tudi tisti, ki pridelujejo krompir samo za svoje potrebe, upoštevati nekaj osnovnih pravil za uspešno daljše skladiščenje. Najpomembnejše za uspeh pri skladiščenju krompirja je, da:

  • skladiščimo fiziološko zrel gomolj,
  • da ni okužen z glivičnimi ali bakterijskimi boleznimi,
  • da ni poškodovan,
  • je pokožica dobro zarasla,
  • da ga primerno ohladimo in
  • ga skladiščimo v zračnem, temnem in primerno suhem prostoru

Priprava za skladiščenje je že sam izkop. Izkopavamo ga, ko je pokožica dovolj utrjena, tj., ko je fiziološko zrel. To pomeni, da je cima odmrla naravno, ne pa zaradi bolezni ali škodljivcev.

Krompir

Krompirja ne izkopavamo v vročem vremenu, zelo previdno pa, če je temperatura gomoljev oziroma tal le 2 do 8 °C. Najmanj pa poškodujemo gomolje, če izkopavamo, ko so ogreti na 10 do 18 °C. Izkopani gomolji se ne smejo pregreti zaradi predolgega ležanja na soncu. Najlepše gomolje osušimo tako, da jih damo v »gajbice«, če je mogoče jih zasenčimo in pustimo, da se presušijo na vetru. Tako sušenje je najboljše in mogoče le pri ročnem prebiranju in pri sorazmerno majhnih površinah. Če pa pobiramo s kombajni in ga skladiščimo v razsutem stanju, ga moramo pred skladiščenjem dobro prezračiti in osušiti s »prisilnim zračenjem«.

Šele osušen in ohlajen je primeren za daljše skladiščenje.

Krompir in kakovost skladiščenja

Med skladiščenjem moramo čim bolj ohraniti zunanjo in notranjo kakovost krompirja. Na kakovost skladiščenja vplivajo vsi postopki med rastjo, predvsem pa izkop in uskladiščenje. Kakovost krompirja, ki prihaja iz skladišča, ne more biti nikdar boljša kot kakovost krompirja, ki ga bomo šele skladiščili.

1 m3 krompirja tehta 650 do 700 kg. Za skladiščenje razsutega krompirja potrebujemo 1,5 m3 prostora. Če ga skladiščimo v »gajbicah«, lahko na 1 m3 skladiščnega prostora računamo s 500 do 530 kg/m3.

Pri vsakem skladiščenju nastanejo izgube, in sicer zaradi:

  • dihanja,
  • izhlapevanja,
  • kalitve in
  • trohnenja ter gnitja gomoljev

Vsi postopki pri skladiščenju (sušenje, zračenje, ohlajevanje in zaščita proti skladiščnim boleznim in kaljenju) naj bi znižali izgubo teže in kakovosti skladiščnega krompirja.

V prvem mesecu skladiščenja (takoj po izkopu) je kalo 1 do 5 %, pozneje pa 0,5 do 1 % mesečno, in sicer pri normalnem skladiščenju. Jedilni krompir skladiščimo v temnem, zračnem in primerno hladnem prostoru. Dostop zraka h gomoljem moramo zagotoviti iz dveh razlogov, in sicer:

  • ker krompir diha in rabi kisik in
  • da se lahko odstrani toplota, ki nastane zaradi dihanja krompirja

Glede na fiziološke in biokemične spremembe v krompirju ločimo pri skladiščenju dve obdobji.

Prvo obdobje

V prvem obdobju cepimo povrhnjice zaradi poškodb pri izkopu in uskladiščenju. Za to obdobje je značilna velika izguba vode in močno dihanje, ki ga pogojujejo visoke temperature, pri katerih skladiščimo krompir. To obdobje traja 2 do 3 tedne, odvisno pa je od zrelosti in poškodb gomoljev. Skladiščimo ga pri temperaturi 12 do 16 °C in visoki relativni vlagi.

Drugo obdobje

Drugo obdobje, ki lahko traja zelo kratek čas ali pa tudi 6 do 9 mesecev, je obdobje skladiščenja.

Pri tem pa ločimo:

  • toplo skladiščenje pri temperaturi od 6 do 10 °C brez uporabe sredstev proti kaljenju: tako skladiščimo gomolj, ki ga bomo porabili do konca decembra, in
  • hladno skladiščenje pri temperaturi 6 ali 4 °C; jedilni krompir za porabo v spomladanskih mesecih skladiščimo pri temperaturi 6 °C in uporabljamo sredstva proti kaljenju, semenski krompir pa pri temperaturi 4 °C. Semenskega krompirja oziroma krompirja, ki ga nameravamo saditi, nikoli ne tretiramo s sredstvi proti kaljenju in ga praviloma nikoli ne skladiščimo v prostoru skupaj z jedilnim krompirjem, ki ga tretiramo proti kaljenju.

Sorodna iskanja:

  • Jedilni krompir
  • Sorta krompirja
  • Sorte krompirja

Najnovejši mali oglasi