Deli s prijatelji
Kumare

Prve kumare sadimo na prosto sredi maja, ko se zemlja že dovolj ogreje. Setve pa lahko ponavljamo vse do začetka julija.

Kumara zahteva topla humozna tla, ki so prepustna. Ugajajo ji predvsem naplavine s humozno prstjo. Mrzle, vlažne in vetrovne lege niso primerne za kumare. Od vrtnin je kumara med najzahtevnejšimi glede toplote. Čim toplejša je zemlja, tem manjša je nevarnost, da seme zagnije, ker hitreje vzkali.

Kumarice sajenje
Kumarice sajenje

Seme ostane dolgo kaljivo in iz triletnega semena dobimo še rodovitnejše rastline kot Iz svežega semena, ker vzkali samo seme, ki je zdravo, bolno pa zgubi kalivost. Kumare sadimo za krompirjem, paradižnikom, kapusnicami, predvsem pa za vrtninami, ki smo jih pognojili. Na isto gredico naj pridejo po štirih do petih letih, kar zmanjšuje premočno širjenje kumaričnih bolezni in škodljivcev. Pred setvijo kumar lahko že pospravimo iz gredic špinačo, redkvico in motovilec. Med vrstami kumar lahko zasadimo rano zelje, rdečo peso, rani grah, kolerabico in vrtnine, ki zapustijo gredico, preden so se kumare razrasle. Sadimo jih običajno v kupčke v vrste 1,5 m narazen. V vsak kupček, ki je 30 do 40 cm narazen, damo po 3 do 4 semena, tako da dobimo 2 do 3 rastline. Pri redčenju rastlin ne pulimo, ampak jih nad zemljo odščipnemo, ker bi s puljenjem poškodovali sosednje rastline.

Kumare zahtevajo poleg toplote mnogo vlage. Potrebujejo stalno enakomerno vlago. Če pride med vegetacijo do večkratnih osušitev, nastanejo motnje v prehrani, zaradi česar so kumare grenke. Nagnjenost h grenkobi je pri posameznih sortah različna. Zalivamo vedno talno, da ne orosimo listov, s čimer bi pospešili razvoj plesni. Kumar ne smemo zalivati z mrzlo vodo, kadar je zemlja razgreta in ozračje toplo.

Kumare pripravljamo sveže v solati ali kot prikuhe, rabimo jih tudi za vlaganje; posamezno ali kot prilogo raznim vloženim solatam. Za svežo solato želimo, da je plod lepo zelen in z debelim mesom ter z malo pečkami v prerezu, da ni grenak in da dalj časa ostane svež. Za vlaganje so primerne drobne, do 12 cm dolge, hkrati ne debele (največ 3 cm) kumare, lepo zelene barve z jedrim mesom.

Glede namena uporabe sta vzgojeni tudi dve skupini sort in sicer solatne sorte, ki razvijajo daljše in debelejše za vlaganje, ki razvijajo drobne plodove. Prva skupina sort razvije v eni listni pazduhi ali celo v vsaki drugi največ po en plod, medtem ko razvijejo grozdne sorte v vsaki listni pazduhi po več plodov .

To je bistvena razlika, ki jo moramo pri izbiri sort upoštevati. Poleg teh dveh skupin sort so še nekatere solatne sorte, ki nam pri rednem obiranju mladih kumaric dajo zadovoljiv pridelek. Domači izbor sort za solato je pester in zelo dober. Če želimo zgodaj pridelati kumare, posejemo sorto sončni potok iz grupe ameriških sort z izenačenimi plodovi, dolgimi 15 do 22 cm, temno zelene barve, jedrega mesa in razmeroma debele lupine, zato dolgo vzdržijo uskladiščene, ne da bi izgubile svežo zeleno barvo. Pridelek dajejo prav tako dovolj velik. Niso pa primerne za vlaganje zaradi razmeroma debele lupine. Za poletno pridelovanje solatnih kumaric lahko izbiramo med sortami senzacija, delikates in eva.

Najvišji in stalni pridelek da sorta senzacija, ki je izrazita solatna kumara. V tehnološki zrelosti je zelena, z rahlimi belimi progami, 0,5 kg težkimi plodovi, ki ob dozorevanju porumenijo in se močno odebelijo. Ker plod vzporedno z zorenjem spreminja tudi barvo, lažje ocenimo kakovost oziroma zrelost plodov. Sorta delikates je stara, a še vedno cenjena. Pomembna je predvsem, ker je rana in primerna za kombinirano pridelovanje velikih kumaric za solato in drobnih za vlaganje. Pri tem pa moramo vedeti, da vsaka rastlina lahko razvije le določeno število plodov. Če redno obiramo drobne plodove, bo rastlina vedno znova nastavljala nove, medtem ko plodovi, ki zorijo, popolnoma izčrpajo rastlino, tako da preneha cveteti.

S setvijo sorte delikates lahko z rednim obiranjem dobimo sicer nekoliko manj pridelka drobnih kumar kot pri grozdnih sortah, vendar so plodovi, ki prerastejo, zelo dobri za solato.

Sorti delikates konkurira nemška sorta eva, ki je prav tako primerna za kombinirano uporabo, je pa odpornejša proti boleznim in ima lepše mesnate plodove, če gojimo kumare izključno za vlaganje, so primerne grozdne sorte, ki dajejo tudi do enkrat več drobnih kumaric v primerjavi s solatnimi sortami. V prodaji sta pariški in renski kornišon. Obe sorti sta zelo dobri. Pariški kornišon razvije drobne plodove, močno bradavičaste s temnimi bodicami (spinami) in trikotnim prerezom. Plodovi se zelo hitro odebelijo in je sorta tako primerna predvsem za pridelovanje najdrobnejših kumaric. Dokaj je občutljiva za spremembo rastnih razmer; vlage in toplote. Plodovi pri renskem kornišonu so le rahlo bradavičasti, prav tako s črnimi bodicami, so nekoliko daljši kot pri pariškem kornišonu in nekoliko kasneje odebelijo.

V širši proizvodnji, ki jo organizira predelovalna industrija, se zdaj uporabljajo skoraj izključno hibridne sorte, ki so rodnejše in predvsem odpornejše proti boleznim. Velja pa pri vseh sortah, da dobimo zadovoljiv pridelek drobnih kumaric le z rednim in vestnim obiranjem. V začetku nastavljanja plodov bo dovolj, če jih poberemo dvakrat na teden. V polni sezoni pa jih moramo obirati vsak drugi dan, še bolje pa je, če obiramo vsak dan. kumare razvijajo obilno listno maso, za kar potrebujejo mnogo hrane in vode. Hrano jim damo že jeseni s fosforjevimi in kalijevimi gnojili, pa tudi s hlevskim gnojem. Spomladi jim dvakrat dognojimo z dušičnimi gnojili; prvič ko se razvijejo prvi listi in drugič preden rastline prekrijejo zemljo. Pri okopavanju upoštevajmo, da razvije rastlina korenine tako na široko, kot se raztezajo vreže in da lahko zato s poznim okopavanjem poškodujemo plitve korenine. Manj bo grenkih plodov, če bomo pazili, da ne bomo poškodovali vrež in da kumare ne bodo trpele suše.

Kumare in jesen

V meglenih jesenskih dneh je dobro zavarovati kumare s tuneli iz folije. Pod folijo ni tako močnega kolebanja temperature in rastline nemoteno nastavljajo plodove. Prve slane običajno prekinejo rast, čeprav imamo lahko še kak pozen jesenski mesec lepo vreme. Zato se nam posebno pozne setve splača prek noči pokriti.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekNekaj za LJUBITELJE ČEBULE
Naslednji članekMehurnik Je Drevo Ali Grm
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.