Deli s prijatelji
Kune (Mustelidae)
Kuna (Mustelidae)

Med vsemi danes živečimi zvermi najmanj poznamo kune (Mustelidae). Verjetno zaradi njihovega skritega in prikritega načina življenja, morda pa tudi zato, ker so do pred kratkim te živali veljale za hude ‘roparice’, ki so jih neusmiljeno pobijali. Lovci na kožuhovinarje so za kunje kožice dobili lepe denarje. Po vsej verjetnosti previdnost in nezaupanje in izredno ostra naravna čutila narekujejo kunam, da se človeku čim manj izdajajo.

Kune imajo pomembno vlogo

Dandanes vemo, da imajo kune izredno pomembno vlogo v naravi, saj kot plenilci in naravni selektorji manjših sesalcev (predvsem glodalcev) in ptic uravnavajo biološko ravnotežje v gozdu in na polju. V tistih predelih, kjer so kune preveč iztrebili, so se izredno namnožile poljske in gozdne miši, podgane in hrčki, zajci in veverice. Takšne močne populacije živali so napravile na kulturah večjo škodo, kot je bila tista, ki so jo naredile kune pred iztrebljenjem. Šele tedaj so ljudje pravilno ocenili pomen kun v naravi.

Prilagodljive so

Sorazmerna z veliko pomembnostjo kun je tudi njihova dokajšnja plodnost. Kune so zelo prilagodljive zveri, sposobne so živeti v najrazličnejših življenjskih razmerah. Da so res prilagodljive živali, dokazuje pojav »spečega jajčeca«, kar pomeni, da jajčna celica, ki je bila oplojena že poleti, počiva šest do sedem mesecev v materinem telesu. Torej toliko časa, da mine zima in pride najugodnejši čas za razvoj mladičev. Temu pravimo prikrita ali latentna brejost. Pojav je vezan na geološko starost poddružin kun. Kune so se razširile po vsem svetu. Dolgo časa jih ni bilo v Avstraliji in Novi Zelandiji, kamor jih je kasneje prinesel človek.

Kunji družini ne pripadajo le gibčne kune in podlasice, pač pa uvrščamo vanjo tudi jazbece, žeruhe ali rosomahe, vidre in skunke.

Kdaj se je kuna pojavila na slovenskih tleh

V Sloveniji so se kune pojavile v pleistocenski dobi. Po ugotovitvah našega paleontologa dr. Ivana Rakovca izvirajo najstarejše kune (ugotovitve po fosilnih ostankih) iz predzadnje, to je riške poledenitve. Takrat je pri nas živela snežna podlasica ali možic (Mustella nivalis). Njene fosilne ostanke so na Slovenskem našli v Potočki zijalki na Olševi. V zadnji vürmski poledenitvi pa je pri nas živela poleg podlasice še kuna zlatica (Martes martes L.). Ostanke zlatice so našli v Križni jami pri Ložu in v Pečini pri Glini na tržaškem Krasu. Sledila ji je kuna belica (Martes foina Erxl.), znana iz Njivic pri Radečah, nedaleč od Zidanega mosta. Na slovenskih tleh so našli tudi hermelina (Mustela erminea L.), katerega ostanke poznamo iz Pečine (Muzarji pri Gabrovcu), dihurja (Mustela putorius L.), ki so ga našli v Jami pod Kalom, vidro (Lutra lutra L.), iz iste jame, in jazbeca (Meles meles L.), katerega kosti in zobe so našli že po številnih jamah na Slovenskem.

Zanimivo je, da je v pleistocenski dobi živela tudi v Sloveniji največja do takrat živeča kuna, ki ji slovensko rečemo žeruh, bolj pa je znana pod imenom rosomah (Gulo gulo L.) in je iz srednje Evrope že zdavnaj povsem izginila. Ta žival je ena izmed najkrvoločnejših plenilskih živali nasploh. V majhnih populacijah živi dandanes le še na Norveškem, nekaj jih je na Švedskem in Finskem. Največje populacije rosomaha so v severni Rusiji, pogost je na Uralu, v Sibiriji, za Azijo pa še ni natančnih podatkov. V severni Ameriki sega prek Kanade v najsevernejše predele ZDA. Rosomaha štejemo dandanes za tipično arktično žival. Ker je bil izključno vezan na meso severnih jelenov, se je njegova razširjenost ujemala z razširjenostjo severnih jelenov.

Na slovenskih tleh so našli paleontologi rosomahove ostanke v Križni jami pri Ložu, v kostni breči nabrežinskih kamnolomov. Zelo znana je tudi najpopolnejša najdba (skoraj popolno okostje) na dnu približno 53 m globokega brezna pri Kostanjevici na Krasu, kjer ga je 1915. leta odkril speleolog Bock. Ostanke rosomaha so našli celo blizu Pulja in v Dalmaciji. Vse najdbe sodijo v vürmsko dobo. Rosomah je bil nedvomno razširjen po vsej Sloveniji. Ob koncu 19. stoletja je živel le še po nekaterih severnejših predelih Poljske, nato je tudi tam izginil.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekSadje in zelenjava iz zamrzovalnika
Naslednji članekSadna kupa odličen posladek
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.