Deli s prijatelji
Spretnost Pri Ogrebanju Rojev

Da dosežemo večji pridelek medu, v novejšem času čebelarji rojenje kolikor je mogoče omejujemo, čebelje družine, ki mnogo rojijo, pridelajo namreč dosti manj ali pa tudi čisto nič. Roj je zaželen le pri čebelarju začetniku, ki bi rad povečal število svojih panjev, ali pa pri čebelarju, ki se intenzivno ukvarja s prodajo čebelnih družin.

Spretnost Pri Ogrebanju Rojev
Spretnost Pri Ogrebanju Rojev

Ne Križem Rok!

Včasih pride takšna letina, da proti volji čebelarja izrojijo kar vsi panji po vrsti. Takrat mu seveda ne kaže drugega, kot da voljno ogreba roj za rojem. Nikakor ne bo križem rok gledal, da mu roj dan ali celo dva visi na veji, končno pa mu jo odkuri v hosto. Dober roj je vreden vsaj tri kilograme medu.

Za uspešno ogrebanje rojev mora biti čebelar hladnokrven, preudaren, iznajdljiv, spreten in mirnih rok. S temi vrlinami si bo prihranil mnogo truda in nevšečnosti. Najprej mora seveda dobro poznati vsa splošna in neposredna znamenja rojenja. O teh ga pouči vsak čebelarski priročnik, pomagajo pa mu zlasti lastna opazovanja in izkušnje. Brez tega mu bo marsikak roj nepričakovano izletel ali celo ušel; lahko bo zapravil tudi mnogo časa, ko bo kar na slepo zaman čakal ob »uljnjaku« na roj.

Zanesljivi Znamenji

Znamenj rojenja je precej. Poudaril bi zlasti dve posebno zanesljivi! Ob obilni beri in sončnem vremenu izletavajo delavke na pašo tako zelo, da zadaj v panju ni videti skoraj nobene čebele; panj pa, ki je tedaj zadaj gosto zaseden, je resno pripravljen na roj, ki bo v kratkem izletel.

Če se kak panj zelo razlikuje od drugih panjev po izredno močnem vrvenju pred žrelom, tudi kaže na roj; če pa stopimo v »uljnjak« in zaslišimo iz istega panja takoj ob vstopu nenavadno glasno hrumenje, šumenje in škripanje, vedimo, da bo roj začel leteti iz panja že v nekaj sekundah. Dokler tega škripanja ni, zadeva še ni tako resna; po človeško povedano, čebele si lahko še premislijo.

Pazimo Na Matico

Ko roj »vre« iz panjevega žrela, stojmo ob »uljnjaku« in pazimo na matico! Ko jo zagledamo, jo ročno, a previdno primemo za krila, pripremo v matično kletko ali matičnico, ki jo hitro obesimo ob zgornji notranji rob ogrebalnika. Tega čimprej odnesemo na primerno mesto med največji vrvež – in ves roj se bo trumoma usmeril vanj. Da bomo vse to lahko delali nemoteno in popolnoma sproščeno, si prej nadenimo mrežasto čebelarsko pokrivalo! Rokavic ne uporabljajmo, ker preveč vežejo prste. Dobro je, če si roke nadrgnemo s svežo meliso, ki pomirjevalno vpliva na čebele. Ker jim diši, nadrgnemo z njo tudi notranjost ogrebalnika, da gredo raje vanj.

Vedno pa ne gre vse tako gladko. Zgodi se, da odlična plodovita matica zaradi svoje teže ne more vzleteti, temveč omahne na tla pred uljnjakom. Če smo na mestu, jo lahko rešimo in na prej opisani način damo roju. Ne smemo pa biti prepozni, ker čebele matico kmalu pogrešijo in se vrnejo v svoj panj ali pa se z žalostnim brnenjem razkropijo po drugih panjih, kjer pa pride velikokrat do spopadov.

Odstrižemo Vejico

Največkrat pa se zgodi, da čebelarja ni zraven. Roj nekaj časa veselo raja po zraku, nato se strne v gručo na drevesu ali grmu. Čebelar ali njegovi domači večkrat čez dan skrbno pregledajo vse bližnje drevje. Ko se namreč roj umiri, ga med gostim vejevjem težko opazimo. Najlaže ga je ogrebsti, če sedi v obliki grozda na koncu tanke veje na robu krošnje nizkega drevesa. Čisto mirno, da čebele ne začutijo nobenega tresljaja, vejico odstrižemo in jo z rojem vred prav tako mirno potisnemo do dna ogrebalnika.

Roj se Sesuje …

Teže ogrebemo z višjih vej. Ogrebalnik moramo privezati na primeren drog tako visoko, da grozd nekako zajamemo v ogrebalnik, s katerim potem krepko sunemo navzgor, da se roj sesuje vanj. Ker s takim sunkom vedno stremo nekaj čebel, je bolje, da od zgoraj udarimo po veji, da se roj otrese v podstavljeni ogrebalnik.

Seveda skoraj nikoli ne prestrežemo vseh čebel. Nekaj jih vedno zleti mimo, nekaj jih ostane na veji. Zato pustimo ogrebalnik toliko časa na mestu, da se okoli letajoče čebele same pridružijo večini, med katero je navadno tudi matica. Kakih 10 do 15 čebel še vedno obletava ogrebalnik; nanje ne čakajmo, temveč pokrijmo ogrebalnik z mrežastim pokrovom in ga odnesimo v klet, da se v hladu povsem umirijo.

Z Zajemalko

Včasih se spravi roj v drevesno razpoko, od koder se na dolgo in široko razleže po deblu, ki ga seveda ne moremo potresti. Tedaj zlezemo na drevo, obesimo ogrebalnik na bližnjo vejo in potrpežljivo z zajemalko posnemamo čebele z debla ali iz razpoke. Nekdaj so to čebelarji delali z leseno žlico, danes si raje pomagamo z veliko emajlirano zajemalko, iz katere čebele gladko zdrsnejo v ogrebalnik.

Čebele
Čebele

Učinkovito Proti Uhajanju

V hudi vročini nam roji radi nagajajo; posebno »mladci«, to so roji z mladimi maticami, ker nimajo obstanka v ogrebalniku. Vedno znova se vračajo nazaj na vejo ali pa se od vsega začetka prestavljajo z veje na vejo in celo z drevesa na drevo. To se dogaja posebno pri »drujcih«, ki imajo velikokrat po več mladih, neoplojenih nemirnih matic. Tak roj poseda razdvojeno v majhnih gručah na raznih mestih. Ogrebali bomo torej potrpežljivo in vztrajno gručo za gručo, če nam le ne bi sproti uhajale iz ogrebalnika!

Na srečo imamo proti takemu uhajanju zelo učinkovito sredstvo. Med rojenjem dajemo v panje gradilne satnike. Vanje čebele zelo rade gradijo trotovsko satje, ki ga matica sproti zalega s trotovskimi jajčeci. Če le majhen košček (5 x 5 cm) takega zaleženega satja izrežemo in obesimo na ogrebalnik, se ga bodo čebele takoj oprijele, ne glede na to, iz katerega panja smo ga vzeli. Zalega ali zarod je čebelam nekaj tako dragocenega, da ga negujejo, četudi jim zaležen sat samo prislonimo h končnici zunaj panja.

Dvoje Možnosti

Če sede roj na konec veje nedosegljivo visoko, ukrepa čebelar po svoji lastni iznajdljivosti. Ena izmed možnosti je, da vejo na dosegljivem mestu odžaga in jo pazljivo potegne do ogrebalnika. Druga možnost je, da z vztrajnim tresenjem prisili čebele, da se spuste na nižje veje. Seveda so to zelo nevarni posegi, ki zahtevajo skrajno previdnost.

Roj, ki je sedel v več gruč, se navadno prej kot v eni uri sam od sebe strne v skupen grozd. Če so gruče daleč narazen, ogrnemo vsako v poseben ogrebalnik. Nepokrite ogrebalnike postavimo v zelo temne kleti drugega poleg drugega in čebele se bodo v temi same združile.

Le Ustrezen Ogrebalnik

Ogrebalnik naj bo primeren. Če je prevelik, ga težko rinemo med veje. Če je premajhen, posedajo čebele na zunanji strani, namesto da bi se strnile v notranjosti. Če je odprtina preozka, pade velik del grozda mimo. Najbolj pripravne so mere normalnega kranjiča: 30 x 16 x 60 cm. Da ni pretežek, naj bo iz čim tanjših deščic. Za večje čebelarstvo je priporočljivih več ogrebalnikov različnih velikosti, kot so pač tudi roji različno veliki.

Ob žgoči sončni pripeki nekateri škropijo roje z mrzlo vodo: dokler je roj v zraku, z ročno brizgalko, ko je na veji, pa z mokrim omelom. Preden ogrebalnik pokrijemo, pogrebemo vanj še zadnje čebele. To najlepše opravimo z gosjim peresom, ki ga sproti pomakamo v mrzlo vodo. Ni nujno, da ogrebalnik pokrijemo. Nerodno bi bilo le, če bi bil roj po naključju brez matice in bi se čebele razlezle po vsej kleti.

Četudi rojenje omejujemo, je vendar to najbolj poetičen del čebelarjenja. Roj je vseskozi izredno veličasten: kot neugnan hudournik dere iz panjskega žrela, ko potem kot neizmerna množica brenče raja pod sinjim nebom in ko nazadnje kot ogromen živ grozd mirno obsedi v drevesni kroni, čebelar pa še s posebnim užitkom sledi nenavadnemu delovnemu zagonu mlade čebelje družine, ki si mora v nekaj dneh zgraditi in urediti svoj novi dom od vrha do tal.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekNega morskega prašička
Naslednji članekPravilna Oskrba Psa – Najzvestejšega Človekovega Prijatelja
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.