Deli s prijatelji
Lekarna na vrtu
Lekarna na vrtu

Lekarna na vrtusadje in zelenjava imata pomembno vlogo pri zdravljenju debelosti, sladkorne bolezni, ledvičnih bolezni, pri slabokrvnosti, pomanjkanju želodčnih sokov, bolezni žolčnika in jeter, dolgotrajnem črevesnem katarju, kronični zaprtosti in ne nazadnje pri visokem krvnem pritisku, srčni slabosti in podobnem. Zelenjava in sadje bi torej morala sestavljati bistveni del našega jedilnika.

V koreninah, čebulicah, steblih, listih in plodovih rastlin, ki jih prištevamo k zelenjadnicam, so povsem druge snovi, kot jih vsebujejo poljski pridelki. Namesto ogljikovih hidratov, ki nudijo predvsem zaloge energije, dobimo v zelenjavi predvsem rudninske in zaščitne snovi.

Med rudninskimi snovmi sta na primer za naš organizem potrebna železo in kalcij, predvsem za tvorbo krvi ter zgradbo kosti in zob in še druge snovi, ki jih v neznatnih, toda pomembnih količinah potrebuje človeško telo. Izmed zaščitnih snovi so v zelenjavi vitamini, predvsem C-vitamin in provitamin vitamina A.

V »lekarno« na vrtu uvrščamo: predvsem listnato zelenjavo (solatnice), kapusnice, plodovke (npr. paradižnik, papriko) in končno tudi korenčnice, posebno korenček. Vitamin A potrebuje naše telo za ohranitev dobrega vida (pomankanje povzroča tako imenovano sivo slepoto), za izločanje želodčnih sokov ipd. Znani C-vitamin je pomemben za cel organizem, pomankanje povzroča občutek utrujenosti, sušenje povrhnjice kože, krvavenje sluznic ipd.

Lekarna na vrtu – “vitamini v korenčnicah”

Provitamin vitamina A se v korenčku odraža z oranžnim barvilom karoten. Korenček vsebuje tudi vitamina B in C. Ker vsebuje tudi pomembne rudninske snovi, od zelenjadnic pa je tudi redek, ki vsebuje sladkor, je lahko nasitna samostojna jed in ne le zaščitna. Korenčkova bela sorodnica je peteršilj, ki pa ni tako vsestransko uporaben. Uporabljamo ga kot dišavnico in listnato zelenjavo. V peteršiljevi korenini je kalcij, fosfor, kalij in magnezij in manjši delež vitamina C. Izrazit okus ji daje eterično olje, ki vsebuje apiol. Zato sta korenček in peteršilj osnova jušne zelenjave in zelenjave za pripravo mesa. Zanimiva, čeprav malo znana zelenjavnica je črni koren. Po zunanjem videzu je črn, če pa ostrgamo črno lupino korena, se prikaže krhka in po okusu prijetna zelenjava, ki lahko nadomesti beluš. Črni koren lahko pripravimo kot karfijolo, pečemo kot zrezek ali skupaj s svinjsko pečenko, lahko ga nastrgamo in jemo surovega s primesjo nastrganega jabolka, z majonezo ali kislo smetano. Že ta skopa ponudba različnih oblik priprave črnega korena pokaže, da je škoda, da ga načrtno ne gojimo tudi pri nas. Črni koren se je razširil iz Španije, kjer še danes raste kot zdravilna rastlina. Kot zelenjavnico so ga začeli gojiti v začetku 17. stoletja v Franciji, Nemčiji, Švici in v manjši meri tudi v drugih državah.

Valjaste, dolge korenine, ki so sorodne regratu, po ostrganju hitro vložimo v okisano vodo (da ne bi rjavele). Pri primerni pripravi ohranijo veliko rudninskih snovi (kalcij, železo) in nekaj C-vitamina. Črni koren pa je pomemben predvsem zaradi inulina. To je rezervna snov rastlin košarnic (pri drugih rastlinah škrob) in je zelo primerna za človeka, ki je obolel za sladkorno boleznijo. V telesu se inulin spremeni v sadni sladkor, ne pa v grozdni, ki nastane iz škroba in za diabetike ni najprimernejši.

Rdeča ali solatna pesa

Rdeča ali solatna pesa je zelenjava, ki je predvsem pomembna pozimi. Vsebuje zelo veliko cenenih rudninskih snovi: kalij, kalcij, železo, fosfor, torej snovi, ki jih naše telo – pa čeprav le v neznatni količini – neprenehoma potrebuje. V rdeči pesi pa so tudi vitamini: C-vitamin, provitamin vitamina A in vitamin B. Pesa vpliva predvsem na tvorbo in čiščenje krvi, spodbuja delovanje žolča in jeter predvsem pri osebah, ki s prekomernim uživanjem alkoholnih pijač obremenjujejo jetra in pri tistih z večjo telesno težo. Pesa je predvsem zdravilna, če jo uživamo surovo, narezano na koščke ali na drobno nastrgano skupaj s korenčkom ali hrenom.

Osvežujoča redkvica

Redkvica je priljubljena zelenjavnica v mnogih zvrsteh; od čisto rdeče, rdeče bele barve, do popolnoma bele. Ta zelenjava spada med prvo pomladansko shrambo C-vitamina. Njen sok so nekoč uporabljali tudi za zdravljenje ledvic in sečnih poti; skupaj z medom je služila tudi za zdravilo proti kašlju. Redkvice in redkve so cenjene predvsem zato, ker vsebujejo veliko rudninskih snovi (kalcij, fosfor, žveplo, železo, kalij, natrij in magnezij), C-vitamin, vitamine skupine B in provitamin vitamina A, pa tudi zaradi prijetnega zbadljivega okusa, ki ga povzročajo gorčična eterična olja. Ta so tudi v hrenu, česnu in čebuli. Povečujejo predvsem tek. Redkev in redkvice lahko uživamo kot surovo zelenjavo (s soljo in drobnjakom na kruhu s surovim maslom). Redkev, predvsem pa redkvica je zelenjava, ki tekne tudi sovražniku zelenjavnih jedi. Narezana redkvica je lahko sestavni del poletnih mešanic zelenjavnih solat.

Članek (lekarna na vrtu) naj bi prepričal vrtičkarje, da bi bilo potrebno pridelati več malokalorične zelenjave in sadja. Tako bi preprečili nastanek nezaželenih pojavov, predvsem rejenosti in njeni posledici, predčasnemu staranju.

Sorodna iskanja:

  • Domača lekarna
  • Naravna lekarna
  • Lekarna na vrtu
  • Rastline iz naravne lekarne

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekZgodnja solata – pridelajmo zgodnjo solato
Naslednji članekPridelovanje čebule iz semena
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.