Deli s prijatelji
Lišaji
Lišaji

Lišaji so rastlinice, znane po svoji skromnosti in nezahtevnosti. Ta lastnost jim je omogočila naselitev skoraj vse kopne površine, izjema so le kraji, kjer je zrak onesnažen, in pa območja z enakomerno vlažnostjo (npr.: tropski pragozd v deževnem pasu).

Takšno trpežnost omogoča rastlinam enostavna zgradba: lišaj sestoji iz alginih celic, ki so obdane z glivnimi hifami. Te dajejo rastlini značilno obliko in barvo. Steljčnica je dejavna le, če je v zraku dovolj vlage. V nasprotnem primeru se hitro posuši (lišaji nimajo povrhnjice!) in spremeni v suh in trpežen splet, ki brez škode prenese visoke, nizke temperature pa tudi sušo. Razmerje med glivo in algo, ki prehranjuje celo rastlino, je zapleteno in še ne dovolj pojasnjeno.

Čeprav so lišaji pravzaprav neznatni, so v naravi in prek nje pomembni tudi za človeka. To so prvi organizmi na nerodovitnih predelih, ki jih počasi spreminjajo, tako da postanejo dostopni tudi višjim organizmom. Večji pomen imajo lišaji v tundrah, kjer so poglavitna hrana velikih sesalcev.

Nazadnje omenimo še domače zdravilstvo in znani Islandski lišaj (Cetraria Islandica), katerega domačini največkrat nepravilno imenujejo planinski »mah«. Vendar tudi preprosta zgradba ne more zaščititi lišajev pred vplivi onesnaženega zraka.

Te steljčnice so izpostavljene umazaniji, ki je v zraku, vse leto. Najhuje je prav gotovo jeseni in pozimi, ko nastopi v naših kotlinah toplotni obrat (temperaturna inverzija). V jasnih nočeh se zrak ohladi, postane težji in se nabere na dnu kotline. Ta pojav spremlja navadno še megla.

Takšen megleni pokrov onemogoča kroženje zraka in preboj onesnažene atmosfere v višje lege. Vse strupene snovi se razpršijo z meglo na razmeroma majhni površini. Ker je v tem času dovolj vlage za življenjske procese lišajev, jih strupene snovi presenetijo prav med razvojem. Tudi izsušeno stanje jih v tem primeru ne more obvarovati propada.

Zaradi skupnega delovanja strupenih snovi v onesnaženem zraku nastanejo notranje (fiziološke) in zunanje (morfološke) spremembe na živih bitjih. Občutljivost različnih organizmov je različna in je odvisna od njihove zgradbe. Zato so najobčutljivejši lišaji, seveda pa je delovanju teh snovi izpostavljen tudi človek.

Organizme, na katerih lahko opazujemo spremembe zaradi nečistega zraka, imenujemo kazalce ali indikatorje. Tako na primer propadejo v okolici mest lišaji. To dejstvo so izrabili že številni znanstveniki, pri nas pa posamezniki iz Celja, Kranja in Raven na Koroškem, da so v okolici teh mest ugotovili vplivno območje onesnaženega zraka. Lišajsko kartiranje ni samo hvaležna raziskovalna naloga bioloških krožkov, ampak je tudi resno opozorilo, da zrak, ki ga vdihavamo, načenja naše zdravje.