Deli s prijatelji
Lotos
Lotos

Lotos – simbolični in mitološki pomen

Na vzhodu je lotos sveta rastlina. Egipčanski svečeniki so mu zidali umetna jezera, kitajski taoisti so ga dajali v roke nesmrtnim, tudi Budov prestol podpira lotosov cvet. Vsi simbolični pomeni so visoko etični: na Kitajskem pomeni celovitost, nepodkupljivost, zvestobo, prijateljstvo, duhovno ljubezen in plemenito človeškost. Razlag za lotosovo izredno vlogo je več. Nekateri menijo, da mu je to mesto pridobil list, ki je skoraj matematično natančno okrogel, krog pa je na Kitajskem simbol nebes. Drugi menijo, da je edinstven njegov razvoj: iz korenine, ki črpa hrano v blatu na dnu močvirja, se prek vode prebije na površino in razvije liste in cvetove v čisti svetlobi.

Rastline, s katerimi so ljudje že v najstarejših časih povezovali svoje življenje, imajo mnogo bogatejši simbolični in mitološki pomen kot tiste, ki so jih začeli saditi kasneje. Pomislimo, da so lotos gojili že pred 3000 leti in da v Egiptu rastlina sploh ni avtohtona. Nasadi v jezerih in v samostanih vzdolž Nila so gotovo najstarejši dokaz izvoza okrasnih rastlin iz jugovzhodne Azije.

Človek v prazgodovinski dobi si je predstavo o Zemlji in o vesolju ustvarjal samo z neposrednim opazovanjem narave, s katero je bil v najtesnejšem stiku. Najstarejše zgodbe o nastanku sveta imajo večinoma mnogo skupnih potez. Skoraj vedno je na začetku kaos – nedoločena tema – potem se ločita zemlja in voda, šele v eni naslednjih faz se pojavi svetloba.

Razvoj lotosa simbolizira ta proces na posebno žlahten način: korenini v močvirskem blatu, raste skozi vodo, razcvete pa se v bleščeči svetlobi. Pogosto to plemenito rastlino prikazujejo skupaj z žerjavom, ki je ptica nesmrtnih, kot je lotos njihov cvet. Tudi žerjav stoji v močvirju in se hrani iz njega, lahko pa vzleti proti nebu, kadarkoli se mu zahoče.

Lotos

Ker so zgodnje religije v obredih poskušale poustvariti nastanek sveta, je razumljivo, da je imela roža, ki ga je tako pretanjeno prikazovala, posebno častno mesto. Njeno magično moč je še povečevalo dejstvo, da so nekateri deli rastline užitni. Korenine, ki vsebujejo mnogo škroba, so gojili posebno na jugu Kitajske. Iz njih so pripravljali puding nevtralnega okusa in ga po kitajsko prefinjeno začinjenega ponudili gostu z besedami: »Počakaj, da se ti v ustih razvije okus, kot vzcveti lotosov cvet v jutranjem soncu.« Jedli so tudi semena, kandirana v sladkorju ali pa kot oreške – prilogo k posebno izbranim jedem. Uživanje semen naj bi omogočilo kar najboljšo koncentracijo, človek si s tako hrano pridobiva moč nesmrtnih. Stari Grki so cenili tudi »egiptovski fižol«, kot so imenovali iz Egipta uvoženo specialiteto.

Rumenocvetni ameriški lotos je v mnogočem soroden azijskemu, ima pa bele ali rožnate cvetove. Starodavni prebivalci Amerike so lotos upodabljali podobno kot Azijci, simbolika pri Indijancih Maya je enaka kot pri budistih. Zato nekateri zagovarjajo tezo, da so morali obstajati že starodavni stiki med Indijo in Ameriko, saj je celo stilizirano (torej nerealistično) upodabljanje rizomov na obeh koncih sveta zelo podobno.

Lotos

Nekaj botaničnih podatkov

Rod Nelumbo obsega dve vrsti; obe sta zelnati trajnici, obe rasteta v plitvi vodi. Odlikujeta se po velikih okroglih listih in po čudovitih cvetovih, ki se pri obeh razvijejo nad vodno gladino na dolgih pecljih. Nič manj pozornosti kot cvet ne zasluži nenavadno plodišče, ki zaradi lukenj, ki ostanejo, ko odpadejo semena, postane podobno satovju. Veliki rizomi leže plitko v močvirni zemlji, prepredajo jih z zrakom napolnjeni kanali. Listi rumenega (ameriškega) lotosa (Nelumbo lutea) segajo 60 do 80 cm nad vodo in v premeru merijo do 60 cm. Cvetovi segajo le malo nad liste, so bledo žveplovo rumene barve in v premeru merijo 10 do 15 cm. Zelo variabilna indijska vrsta (Nelumbo lucifera) ima do 2 m dolga stebla. Dehteči cvetovi so veliki do 35 cm, običajno rožnato rdeči in rumeni, obstajajo pa mnoge različice. Ta vrsta je pogosta v toplejših predelih Kitajske, ob Kaspijskem jezeru, pa vse do Japonske, na Filipinih, v Indiji in celo do Avstralije.

Lotos

Gojenje lotusa

Gojenje te lepe rastline niti v naših krajih ni težavno, če le najdemo primerno mesto. Pozimi ni prezahtevna glede temperature. V Severni Ameriki npr. obe vrsti prezimita na prostem, če le poskrbijo, da podzemni deli ne zmrznejo. Lotose sadimo v bazen, ki je vsaj 40 do 50 cm globok. Najprej pripravimo 30 do 40 cm substrata (lahka, s hranljivimi snovmi bogata ilovica), nanjo položimo rizome (konica poševno navzgor), prekrijemo s 15 cm zemlje in nato še s tanko plastjo peska. Nad peskom stoji 10 do 15 cm vode. Lotos dobro uspeva celo v dovolj velikih čebrih (premer 60 cm, globina 40 do 50 cm). Tako posajene rastline lahko prezimijo na varnem. Če je poletje relativno hladno, slabo rastejo in malo cvetijo. Dobro jim denejo temperature nad 25° C; takrat se pokažejo v vsej lepoti. Pred prvimi nočnimi zmrzalmi jih moramo spraviti pod streho, listi pri prezimovanju porumene. Zemlja naj ostane ves čas vlažna, stoječo vodo pa jeseni odlijemo. Najenostavnejše je razmnoževanje z delitvijo rizomov, ki se posebno lepo razvijejo, če rastlinam nekajkrat privoščimo tekoče gnojilo. Več opravka je z vzgojo sejančkov. Najprej moramo s čopičem pomagati, da sploh pridemo do semena. Jeseni ga dodobra zrelega poberemo, sejemo pa ga naslednjo zimo ali zgodaj spomladi. Da dobro kali, moramo trdo lupino vsaj narezati, če je že popolnoma ne odstranimo. Sejemo v že omenjeni substrat, ki pa ga ne obogatimo s hranljivimi snovmi. Semena naj kalijo 5 cm pod vodno gladino pri temperaturi vsaj 25° C. Dnevno dolivamo izhlapelo vodo. Po nekaj mesecih lahko rastline presadimo; če se dobro počutijo, cvetijo že prvo leto. Lotos ljubi svetle, sončne lege. Če sejemo pozimi, moramo z umetno razsvetljavo zagotoviti dovolj svetlobe.

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekŽad – dragulj daljnega vzhoda
Naslednji članekZelenjava in zdravje (čebula, česen)
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.