Deli s prijatelji
Šetraj

Majaron, šetraj in timijan so najpomembnejše kuhinjske začimbe in ne smejo manjkati na nobenem zeliščnem vrtu. Običajno zeliščnim rastlinam ne gnojimo s hlevskim gnojem, ker kvarno vpliva na aromo. V kolobarju so na tretji ali četrti poljini, če že nimamo zanje posebne grede na tako imenovani izločini, kjer gojimo trajna kuhinjska zelišča: pehtran, luštrek, ižop, žajbelj, sivko, meto in rutico. Izmed enoletnih rastlin je v ospredju majaron, ki mu pravijo tudi obarnica (Origanum majorana).

Majaron
Majaron

Majaron

Majaron gojimo enoletno, ker ne vzdrži naše zime na prostem. Njegove korenine so šopasto razvejane in tenke, tenka so pa tudi stebelca, ki se razraščajo v številne vejice; rastlina doseže 15 do 30 cm višine, vsi deli, tudi kratkopecljati listi, so gosto volneni, na suhih skromnih tleh skoraj polsteni, kar daje sicer zeleni rastlini sivkast videz; listi so drobni, pakrožni in nasprotni; cvetijo od junija (odvisno od časa setve) do avgusta belo rožnato ali lilasto, barva je odvisna od izvora semen oziroma od sorte. Cvet je ustnat, diši zelo prijetno, ima svojstven vonj kakor vsa rastlina. Vonj prihaja od eteričnega olja (1 do 2%). Močan duh po majaronu ima tudi seme, tako ga ni težko spoznati; seme je približno milimeter dolgo in sploščeno; imamo ga za dobro kalivo, če je odstotek kalivosti 70; liter semena tehta 560 do 600 g. Majaronov vonj pride do veljave šele v posušeni rastlini.

Majaron dajemo k pečenkam, sočivju, solatam, omakam, zlasti v krvavice in obaro. Le ta ne more biti brez majarona, od tod manj znano ime zanj – obarnica. Ker je vonj nenavadno močan in vsiljiv, ne smemo majarona uporabljati v pretirani količini. Na Štajerskem ga dajo tudi v jetrne klobase.

V zdravilstvu je cenjen čaj proti prehladu, nespečnosti, driski, želodčnim in črevesnim težavam (katarji); čaj je priporočljiv za prehlad in obolenja dihal. Z njegovim oljem drgnejo revmatične ude in zdravijo putiko. Majaron zahteva predvzgojo sadik v zabojčku na svetlem kuhinjskem oknu ali pa setev v gnojak. Mlade semenke kaj kmalu pikiramo, ponavadi 3 rastline skupaj, da dobimo bolj stasite sadike. Semena ni treba razkužiti, le setev poškropimo ali zalijemo s primernim sredstvom. Na vrtno gredo ali na drugačno rastišče sadimo po 20. maju, ko ni več nevarnosti za slano. Lahko sejemo tudi neposredno na gredo okoli 20. aprila. Seme kali tri do štiri tedne! Ker je dokaj drobno, ga zmešamo s fino mivko (sviž), da je setev bolj enakomerna. Za 100 m2 površine potrebujemo 50 do 70 g semena; čim manj je kalivo, tem več ga sejemo. Ko so vrste že dobro zaznavne, ga plitvo in previdno okopavamo, pregosto setev pa zredčimo. Na gredo, kadar nameravamo presajati iz zaprte grede, računamo 7 vrst. V vrsti je razmak 10 do 15 cm. Ko drugič okopavamo, združimo to dejo z dognojevanjem (NPK), tretje okopavanje izvajamo po prvi žetvi. Še preden začne majaron cveteti, ga spodrežemo s škarjami. Na polju, če gre za večje površine, ga kosimo z resarico ali s koso za špinačo. Ker ima takšna kosa kratko, a zelo široko rezilo, ostane pokošen majaron na kosnem listu; z lista ga stresemo v pripravljen zabojček ali koš. Ko se drugič obraste in ko doseže primerno višino, ga ponovno žanjemo ali kosimo oziroma spodrežemo s škarjami (ovčje).

Sušimo ga na prepihu na mrežastih lesah v senci. Sončno sušenje ne da kakovostnega pridelka. Če gre za manjšo površino, ga spodrezavamo s škarjami in ga vežemo v majhne snopiče, ki jih obesimo na podstrešje zaradi sušenja. Pravilno sušen majaron ne sme biti rjavkast, rjavina prihaja od dežja, rose in neposrednega sonca. Suh majaron hranimo v nepredušnih plastičnih ali steklenih posodah, da se ne izdiši. Osuši se v razmerju 4,5:1, to je okoli 5 kg presnega majarona da 1 kg sušine.

Šetraj

Šetraj (Satureja hortensis) je ravno tako iz družine usnatic. Po rasti je nižji od majarona (10 do 20 cm); listi so sedeči, črtalasto suličasti; cvetna vretena (3 do 5 cvetna) so v listnih pazduhah: cvet je bel, rožnat ali lilast, v cvetnem grlu so rdeče pikice; somerna, zvonasta čaša je peteroštevna. 10 do 13 žilna; cvete od julija do oktobra; seme je drobnejše kot majaronovo, jajčasto, zeleno sive barve, če je črno rjavo, je staro in slabo kalivo (50 %); sveže seme ima 75% kalivost, po treh letih in več kalivo; litrska teža je 530 do 620 g, je svetlokalivka v nasprotju z majaronom, ki je temnokalivec.

Šetraj
Šetraj

Šetraj uporabljamo kot začimbo pri mesnih jedeh, ribah, v siru, solati, gobah, juhah in omakah. Uporabljamo ga v presnem, suhem in zmletem stanju. V zdravilstvu ga cenijo kot čaj pri prebavnih motnjah, zlasti krčih, pospešuje tek in prebavo. Ima izrazit prijeten in nevsiljiv vonj, dišijo pa vsi deli rastline. Čebelarji ga cenijo zaradi odlične paše in aromatičnega medu. Pri nas je nekaj šetrajev trajnih, zlasti kraški (S. montana), pritlikavi (S. subopicata) in naskalni (S. thymifolia), vsi dajo izvrstno čebelno pašo.

Vzgoja in oskrba šetraja se ujemata z majaronovo. Žanjemo pred začetkom cvetenja ali vsaj v cvetju, kajti pozneje je manj aromatičen. Manjši vrtni pridelek porežemo s škarjami in zvežemo v snopiče, ki jih obesimo in sušimo na podstrešju in prepihu. Šetraj lahko gojimo v zabojčku na kuhinjskem oknu, da je vselej kot presnina pri roki.

Timijan

Tretji v družbi je timijan ali materina dušica (Thymus vulgaris), ki ga gojimo kakor šetraj enoletno. V Sloveniji je 11 vrst trajnega timijana, vse so zdravilne in dajo zmerno čebelno pašo, dlakavega (Th. polytrichus) pa uporabljamo tudi za začimbo. Vrtni timijan (materina dušica) raste pokončno, se močno razveji, listi so ozki, skoraj črtalasti, listni rob je močno zavihan; cvet je svetlo rožnat, droben, čaša je dvoustnata, ustni sta trirobni; cvet izloča mnogo nektarja, vendar je čebelam slabo dostopen; vsa rastlina je prijetno vonjava. V kuhinji je cenjena za omake, v klobasah, v zelenjadnih juhah, zlasti v fižolovi, grahovi in krompirjevi, v kislih juhah, v paštetah, k pečenkam ipd. Iz listov in cvetočih poganjkov destilirajo timijanovo olje, ki je uporabno v parfumeriji in v medicini (antiseptik).

Timijan
Timijan

Timijan sejemo aprila neposredno na skrbno pripravljeno gredo, sejemo razprostrto ali v vrste (7 vrst na 1,20 m široko gredo). Možna je tudi predvzgoja sadik v gnojaku, sadike so konec maja uporabne za presajanje; 1 ar površine zahteva 2000 do 2500 sadik in za njihovo vzgojo 5 do 10 g semena (70% kalivost). Oskrba je enaka kot pri majaronu. Stebelca porežemo tik pred cvetenjem. Sušimo v snopičih obešenih na zračnem podstrešju; 100 kvadratnih metrov da okoli 25 kg suhega timijana. Žanjemo dvakrat. Tudi timijan vzgajamo na gredi, ki ni gnojena s hlevskim gnojem in ki ni prebogata s humusom.

V dobri zemlji zdivja, je prerasten, vendar slabo aromatičen in da le malo olja. Timijan uporabljamo tudi za obrobek cvetličnih gred, peščenih poti ali v skalnjaku za okras. Mnogo je okrasnih vrst.

Sorodna povezava:

Sorodna iskanja:

  • Zelišča v zelenjavnem vrtu
  • Zelišča v vrtu
  • Najbolj uporabna zelišča
  • Zelišča in njihova uporaba
  • Zdravilna zelišča uporaba
  • Uporabna zelišča
  • Zelišča timijan
  • Zelišča skalnjak
  • Zelišča na balkonu
  • Zdravilna zelišča
Deli s prijatelji
Prejšnji članekZanimiv poskus – hruška v steklenici
Naslednji članekVpliv redčenja in vršičkanja mladja na oploditev vinske trte
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.