Deli s prijatelji
Andenken an ludwig späth
Andenken an ludwig späth je ena izmed najbolj priljubljenih sort

Majnica, lipovka ali španski bezeg so imena za večji grm, ki cveti od začetka do konca maja, odvisno od sorte, od tod tudi ime majnica. Listi so po obliki podobni lipovim, zato lipovka. Od kod pa izvira ime španski bezeg, je težko razložiti; grm nima nič skupnega s Španijo, prav tako ni v sorodu z bezgom, res pa je, da je prvi zapisek o rastlini, ki jo nekateri imenujejo španski bezeg, znan iz leta 902, ko so jo v Španijo prenesli Mavri.

Od kje je majnica doma

Majnica je doma na jugu Evrope, tako je najbolj razširjena na jugu Srbije in v Makedoniji. V srednjo Evropo so jo prinesli v 16. stoletju iz »Turčije« in sicer najprej na Dunaj, kmalu nato se je razširila po vsej Evropi.

Verjetno so tedaj grm, katerega socvetja nekoliko spominjajo na bezeg, imenovali »španski bezeg«, kot pravimo neznanim pojavom, da so za nas »španska vas«. Grm sam po sebi ni posebno zanimiv, pozornost vzbujajo cvetovi, posebno pa še prijeten, nekoliko sladkoben vonj. Največkrat so cvetovi bledo vijolične barve, čeprav so že od okrog leta 1600 znane oblike z rdečkastimi cvetovi. Prav ta bledo vijolična barva, ki jo imenujemo tudi lila, je bila že velikokrat modna barva; kar pa zadeva ime te barve, smo jo prek mode prevzeli od Francozov, ti pa si niso izmišljevali imen kot mi, temveč so prevzeli turško ime leilak kot lilas (izg. lila), enako Angleži lilac. Tudi makedonsko ime je podobno- Ijilak, Srbi poznajo poleg imena jorgovan tudi ime lilak. Slovenci imamo troje imen, vendar nobeno ni primerno za označbo rodu Syringa, v katerem je majnica samo ena izmed 30 vrst. Majnica je prišla v modo po letu 1860, ko so se začele množiti tudi sorte, do leta 1900 se je število sort povečalo od 45 na 100. Da je v tem času bilo tudi na Kranjskem veliko ljubiteljev majnice, priča oglas v znanem dunajskem strokovnem časopisu Illustrierte Flora – v XI. letniku iz leta 1887, kjer ponuja uprava graščine Studenci (Kaltenbrunn bei Laibach in Krain) več tisoč sadik različnih velikosti po ceni od 2 do 5 kron.

Syringa x prestoniae ’Elinor’
Syringa x prestoniae ’Elinor’ je poleti cvetoča grmovnica

Danes je majnica še vedno iskana grmovnica, vendar velikih zbirk v Evropi ni več; v Severni Ameriki pa so iskane in cenjene. V Ameriki so velike zbirke sort in nastajajo nove, veliko je križancev med različnimi vrstami. Nastajajo tudi nove sorte; če sodimo po opisu in slikah, te ne pomenijo novih dosežkov v kakovosti, temveč samo nova imena.

Danes je zaznamovanih več kot 900 sort majnice, vendar so si mnoge tako podobne, da jih ni mogoče razpoznati. Najobsežnejši priročniki navajajo nekaj deset sort, vendar tudi najbolj znane drevesnice na svetu nimajo več kot 20 sort; pravzaprav je le nekaj sort, ki so res vsaka zase dobre in se bistveno razlikujejo. Osnovna barva je bledo modro vijolična. Iskane so sorte z barvo cvetov, ki se približuje rdeči ali pa beli. Veliko sort je z vrstnatimi cvetovi. Dehtivost je pomembna lastnost, zaradi česar je majnica tako priljubljena; praviloma sorte z večjimi cvetovi dehtijo bolj kot tiste z majhnimi.

Majnica
Majnica

Sorte, ki jih razmnožujejo tudi v naših drevesnicah, so tele:

  • Andenken an ludwig späth – temno purpurni cvetovi so združeni v velik simetrični lat; to je ena najboljših sort.
  • Charles joly – gosto vrstnat, purpurno rdeč cvet v gostih pokončnih latih.
  • Katharine havemayer – veliki vrstnati, lilasto modri cvetovi z rožnatim prilivom, združeni v stožčast lat; zgodaj cvetoča sorta.
  • Michel buchner – lilasti, gosto vrstnati cvetovi, znotraj beli, lat je dolg in ozek.
  • Lemoine – veliki beli vrstnati cvetovi v velikih gostih latih; cveti pozno.
  • Primrose – cvetovi so rahlo rumeni, v popkih zeleno rumeni; to je prva rumeno cvetoča sorta.

Sorte majnice razmnožujemo s cepljenjem ali potaknjenci. Če jih cepimo, uporabljamo za podlago sejance ali koreninske odganjke sejancev, kalino ali različne sorodne vrste. Vsaka izmed teh podlag ima napake; če so cepljene na majnico, majo te sadike to slabo lastnost, da iz podlage začnejo odganjati divjaki, ki se jih več ne znebimo. Na drugih podlagah pa so kratkega veka. Najboljše sadike razmnožimo iz potaknjencev; te so na »lastnih koreninah«, kot temu pravijo drevesničarji.

Za majnico poiščemo v vrtu sončen prostor z dobro zemljo. V senci in prevlažnih tleh kmalu shira. Obrezovati je ni treba; če jo že moramo, se dobro obraste. Priporočljivo je, da pri tistih sortah, ki nastavijo plodove, te po cvetenju odstranimo, da ostane rastlini več energije za nov cvetni nastavek. Majnica ima številne sorodnike, največ v Aziji, večina teh vrst cveti pozneje kot majnica ter so cenjene poleti cvetoče grmovnice; priljubljene so predvsem v Severni Ameriki, nekaj vrst in njihovih križancev razmnožujemo tudi pri nas.

Sorodna povezava:

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekSveti Martin iz mošta naredi vino
Naslednji članekOsvetlitev akvarija – koliko svetlobe za akvarijske rastline
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.