Deli s prijatelji

V urbaniziranih središčih so hišne male živali vse bolj pogosti človekovi sostanovalci. Že dalj časa vemo, da se ljudje, živeči v ritmu sedanjega časa, v sodobnih betonskih naseljih odtujujejo sebi, naravi in sočloveku. Z malimi hišnimi živalmi iščejo vrnitev k naravi in se nanje čustveno navezujejo. Povečanje števila malih hišnih živali, kot so psi, mačke, sobne ptice, akvarijske ribice in eksotične živali, smo zadnja leta zabeležili tudi v vseh večjih mestih pri nas. To nedvoumno kažejo številke o registriranih psih kot tudi vedno pogostejše veterinarske intervencije pri raznovrstnih malih živalih.

Človek kot družbeno in biološko bitje je že davno v zgodovini svojega razvoja iskal stike z živalmi, ki bi temeljili na drugačnih odnosih, kot so lovec – divjad, napadalec – napadenec. Prva žival, ki jo je človek udomačil, je nedvomno pes. Kdaj in na kakšen način se je to zgodilo, lahko še vedno samo ugibamo. Dejstvo je, da sta pes in človek ohranila to prijateljstvo vse do današnjih dni. Od trenutka, ko je pes »stopil« v človekovo službo, je pračlovek postal popolnejši lovec. S pomočjo ostrega pasjega čuta je lov pravilno vodil in načrtno pripravil. Pes je s svojimi lastnostmi pomagal človeku, da je uveljavil svoje »gospostvo« v naravi in zagospodaril nad drugimi živalmi. Številne živalske vrste so ob nastopu in vzponu človeškega rodu doživele najrazličnejša preganjanja. Iztrebljene in uničene so bile zaradi lepih krzen, kož ali peres, dragocenih oklov in trofej ali zgolj zaradi človekove samovolje in neznanja.

Male Živali
Takšne vezi se enostavno ne da opisati. Kot pravijo, slika pove več kot 1000 besed.

Za nekatere živalske vrste so ljudje menili, da prinašajo zlo in so jih zato zaničevali in preganjali, druge pa so gojili v templjih in jim izkazovali božanske časti. Prav pes pa je človeku veliko pomagal, da je bolje spoznaval tudi druge živali. Neprecenljive so koristi, ki so jih ali jih živali še dajejo človeku: prenašajo tovore, vlečejo vozove, pomagajo sejati in žeti, rešujejo človeška življenja, dajejo hrano in ne nazadnje ponujajo obilo zabave in zadovoljstva ljudem ob tem, ko zanje skrbijo in jih opazujejo. Tudi današnja, tehnično visoko razvita doba dolguje veliko delu, ki so ga opravile živali v preteklih obdobjih. Proces »domestifikacije« živali se je pričel pred nekaj tisočletji. Za človeško zgodovino pomeni nekaj tisočletij dolgo obdobje, za njegov filogenetski razvoj pa le utrinek. Živali, ki danes veljajo za domače, imajo iste fiziološke lastnosti ali navade kot njihove divje sorodnice ali prednice. Z načrtno selekcijo in rejo je človek zredil vrste gospodarsko koristnih in luksuznih živali, ki mu služijo za določen namen: gospodarsko eksploatacijo ali zabavno krajšanje časa.

Že v preteklosti so morale udomačene živali deliti človekovo usodo in bivališče in hote ali nehote prenašati njegove navade, razvade in želje. Med živalmi, ki jih danes človek ne goji izključno zaradi gospodarskih koristi, je na prvem mestu njegov najstarejši spremljevalec – pes. Njegove naloge so povsem drugačne. Današnji pes je odličen stražar, športni lovec, slednik, vodnik slepih, reševalec ljudi iz ruševin ali snežnih zametov in seveda ljubljenec otrok, odraslih in starejših ljudi.

Male Živali – Domača Mačka:

Druga žival, ki je danes vse bolj pogost človekov sostanovalec, je domača mačka. Udomačena verjetno že v starem Egiptu je takrat veljala za božanstvo in so z njo temu primerno ravnali. Po prihodu v Evropo je dolgo časa ostala neopažena, v srednjem veku pa so nekdaj božansko čaščeno žival pričeli preganjati, pripisujoč ji peklenske zveze in sposobnosti. Šele v zadnjih stoletjih je postala priljubljena domača žival in danes kot »muca« ljubljenka številnih družin. Sobne ptice, akvarijske ribice, plazilci in druge eksotične živali, ki jih ljudje držijo v stanovanjih, v kletkah, akvarijih ali terarijih, največkrat niso prave domače živali, saj se njihovi sorodniki prosto sprehajajo v naravi.

Vemo sicer, da se nekatere divje živali lahko udomačijo in prebivajo v stanovanjih (opice, nekatere divje ptice, podlasice, veverice, ježi itd.), vendar je njihovo vzdrževanje dostikrat težavno, kajti stanovanje ali ograjen vrt ni primerna zamenjava za življenje v prosti naravi. Sodobna urbana naselja predstavljajo posebno, do sedaj neznano obliko človekovega bivanja. V državah, kjer tovrstne naselbine že obstajajo, ugotavljajo različni strokovnjaki (psihologi, psihiatri, sociologi, kriminologi) težave in konflikte, ki nastajajo med ljudmi, živečimi v takem okolju. Človek, ki je del narave, se v teh naseljih odmika, postaja mu neznanka, ki je ne razume več. Spet so živali tiste, ki človeka povezujejo z naravo in mu krajšajo vsakdan ali ga po napornem dnevu, polnem psihičnih pritiskov, razveseljujejo s svojo navzočnostjo, vedenjem ali zgolj z načinom življenja.

Psihični kot čustveni trenutki človeka vodijo k navezovanju prijateljstva z živaljo. Otroške želje se ponavadi pričnejo z željo po človekovem najboljšem prijatelju. Zavedati se je tudi potrebno, kako prijateljstvo otroka s psom ali drugo domačo živaljo razvija, ga seznanja z nekaterimi biološkimi zakonitostmi in vpliva na razvoj njegove osebnosti. Odraslim ljudem pomenijo živali razvedrilo, saj na sprehodih ali pri igri z njimi, pri poslušanju njihovega »žgolenja« ali opazovanju skupnega življenja, velikokrat laže pozabijo na tegobe vsakdana. Osamljenim, predvsem starejšim ljudem prijateljstvo s hišno živaljo in seveda skrbjo zanjo pomagata preganjati samoto in jim vračata zaupanje v njih same.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekKaracinidi „aristokrati” v akvarijih
Naslednji članekReja rac – nasveti za rejce
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.