Deli s prijatelji
Mali martinec (Tringa hypoleucos)
Mali martinec (Tringa hypoleucos)

Mali martinec (Tringa hypoleucos), je poleg redkega gnezdenja pikastega (Tringa ochropus) in rdečenogega martinca (Tringa totanus), edini od sedmih evropskih predstavnikov rodu Tringa, ki v relativno večjem številu gnezdi tudi pri nas v Sloveniji. V dolžino meri okrog 20 cm, medtem ko je perut lahko dolga od 102 do 122 mm. Tudi telesna teža lahko zelo variira in sicer vse od 40 do 70 g, največkrat pa tehta okrog 50 g. Zgoraj je pretežno sivorjav, spodaj bel. Rep je temen in na robovih svetel, končni del pa ima nekaj temno svetlo prečno progastih linij. Oči so temne, temen je tudi kljun, ki je na korenu malo rumenkast. Kljun je za martinca razmeroma kratek, saj meri v dolžino komaj okrog 2,5 cm, medtem ko pri nekaterih drugih martincih okrog 6,5 cm. Razmeroma nizke noge so rumene. Samec in samica sta enako obarvana. V letu se lepo vidita široka svetla prečna proga v perutih in temna trtica, kar nam tudi pomaga pri ugotavljanju vrste, ki je odletela pred nami. V trup lahko malega martinca primerjamo s cikavtom (Turdus philomelos). Mali martinec leti običajno tik nad vodo in se pri tem simpatično oglaša. Hitrim in sunkovitim zamahom peruti sledi drsenje in zopet zamahi. Po tleh hitro teka, pri čemer neprenehoma guga z glavo in repom. Zelo rad sedi na malo dvignjenih mestih ob robu vode, kakor na suhih vejah v vodo podrtih dreves ipd.

Ob vzletu se redno oglaša “hididi hididi”, v času svatovanja pa drobeče “titihidi titihidi”, tudi “diii” in “di di di”. Večkrat se nam bo zgodilo, da ga bomo najprej zaslišali, ko bo mimo letel oziroma odletel stran in šele potem opazili. Prebiva ob tekočih in stoječih vodah z drevjem in grmovjem od nižin do gora. Naseljuje prodišča, ki so bogato zaraščena z vrbovjem, topolom in jelšami, loke z mrtvimi rokavi in blatnimi bregovi. Prehranjuje se z žuželkami, polži, školjkami in drugimi majhnimi živalmi. Lovi tako, da se počasi in preudarno premika ob vodi oziroma v plitvi vodi in ujame plen s hitrim, nenadnim gibom kljuna. Aprila se pojavi v gnezdilnem območju, kjer si v gosti podrasti v bližini vode izbere kotiček za gnezdo, ki je izredno dobro skrito. Maja znese samica običajno štiri jajca, včasih tudi samo tri oziroma celo pet. Hruškasto oblikovana jajca so rumeno rjava s temnejšimi rjastimi lisami in pikami. Velika so okrog 36,0 x 25,0 mm in tehtajo okrog 12 g. Valjenje traja okrog 22 dni in ga izmenoma opravita oba partnerja, samec celo več in se tudi pozneje sam ukvarja z mladiči, medtem ko se samica za mladiče zanima le nekaj dni in potem vso skrb vodenja mladičev prepusti samcu. Komaj izvaljeni mladič je zgoraj pokrit z gostim sivo rjavim puhom, medtem ko je spodaj svetel in tehta okrog 10 g. Mladiči po treh tednih poletijo in se tudi popolnoma osamosvojijo. Mali martinec ima en zarod na leto, vendar če leglo propade, samica junija oziroma julija še enkrat znese štiri jajca in ima nadomestno leglo.

Mali martinec je razširjen splošno po Evropi, tako tudi v Sloveniji, kjer se z njim srečujemo predvsem ob vodah osrednjih, zahodnih in severovzhodnih predelov ter ga uvrščamo na prag dokaj pogostih vrst. Je selivec, ki prezimuje že na britanskih otokih, sicer pa v Sredozemlju in v Afriki južno od Sahare in tudi na Madagaskarju. Seli se že sredi julija in vse do oktobra, vrača pa v drugi polovici marca, aprila in tudi še maja. Opaziti je, da mali martinec v manjšem številu redno prezimuje na slovenski obali, medtem ko v notranjosti le izjemoma. Kljub veliki prilagodljivosti se mali martinec ne more preveč oddaljiti od vode, zato moramo še toliko bolj skrbeti za ohranitev še obstoječih voda s prodišči, blatnimi bregovi in gosto podrastjo. Ogrožen je predvsem zaradi uničevanja njegovega življenjskega prostora, kot so različne regulacije. Določene izgube pretrpi tudi ob selitvi in na prezimovanju ter zaradi neposrednega preganjanja, kajti ponekod po Evropi ga še vedno obravnavajo kot divjad.

Močvirski martinec (Tringa glareola)
Močvirski martinec (Tringa glareola)

Močvirski martinec

Močvirski martinec (Tringa glareola) je za spoznanje večji od malega, saj meri v dolžino okrog 22 cm in tehta tudi čez 70 g, medtem ko meri perut v dolžino od 120 do 132 mm. Zgoraj je sivo rjav s številnimi belimi lisami in pikami, spodaj pa svetlo siv. Temen kljun je raven in meri okrog 3 cm, malo višje noge pa so rumeno zelene. V letu se vidijo temne peruti, bela trtica in svetlo-temno, prečno progast rep. Močvirski martinec, ki je gnezdilec severnejših predelov Evrope, pri nas ne gnezdi, čeprav ga občasno videvamo tudi še maja in celo junija, medtem ko v juliju opazovani primerki že sodijo v začetek selitve. Nikakor ne smemo pozabiti, da se selitev ptičev konča šele v prvi polovici maja in začne pri nekaterih ptičih že sredi julija. Poleg tega večkrat naletimo sredi poletja na posamezne primerke, vendar le-ti pri nas le letujejo in ne gnezdijo.

Močvirski martinec je selivec, ki prezimuje v Sredozemlju in Afriki, kamor se seli od sredine julija do oktobra, vrača pa marca, aprila in maja. Močno je navezan na vodo in najraje se zadržuje ob jarkih in drugih mirnejših vodah, kjer si išče hrano in kjer se bomo z njim tudi najprej srečali.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekRumeni dren – razraščen grm, ki zraste do 5 metrov visoko
Naslednji članekNekatere pomembnejše bolezni krompirja
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.