Deli s prijatelji
Manj znani viri vitaminov
Manj znani viri vitaminov

Znano je, da so vitamini za življenje pomembne snovi, ki delujejo v telesu kot koencimi v številnih procesih, da pomanjkanje vitaminov povzroča hude motnje v presnovi in delovanju posameznih organov in da v takih primerih govorimo o avitaminozah.

Znanih je že cela vrsta vitaminov (A, D, E, K, B1, B2, B6, C,…) pa tudi precej živil je raziskanih, tudi tistih, ki jih radi uživamo prav zato, ker vsebujejo več ali manj vitaminov. Tokrat pa želim opozoriti na manj znane rastline, ki rastejo okrog nas kot plevel ali divje oziroma kot »podivjane vrtne«, a jih prav zaradi tega ne opazimo.

Rastline ponujajo mnogo, a kot ponavadi ne znamo vselej vzeti, kar nam je ponujeno, predvsem zaradi neznanja ali tudi zaradi strahu (tolikokrat smo že slišali o zastrupitvah z gobami). Kaže, kot da bi bili presiti. Za tiste, ki radi hodijo v naravo in se še niso preobjedli, veseli pa jih tudi praktična botanika, bi naj bil namenjen tale seznam rastlin, ki nam ponujajo vitamine tako rekoč zastonj.

  • Grenka penuša (Cardamine amara L.), vsebuje precej vitamina C. Uživamo jo kot solato, pa tudi kot zdravilno zel. Raste na vlažnih mestih, ob potokih, studencih.
  • Stolpnica (Turritis glabra), vsebuje vitamin C. Je tudi zdravilna rastlina, raste pa na gozdnih posekah, v grmovju …
  • Ostra homulica (Sedum acre L.), raste na peščenih tleh, po zidovju. Včasih so jo uporabljali kot zdravilo proti skorbutu. Sicer pa je ta rastlina v večjih količinah strupena.
  • Volčje jabolko (Physalis alkekengi L.), raste po lokah, vinogradih. Plod je rdeča jagoda, ki jo prekriva mehurjasto napihnjena čaša, vsebuje obilo vitaminov in je tudi užitna.
  • Mnoge rastline vsebujejo mnogo vitaminov, a zaradi saponina niso užitne.
  • Takšna je na primer šmigovec (Primula veris L.), ki raste na travnikih, pašnikih in v redkih gozdovih.
  • Toščak (Portulaca oleracea L.), raste na peščenih tleh, v vinogradih. Vsebuje zelo veliko vitamina C. Uporabljali so ga kot zdravilo proti skorbutu. Tolščak uporabljamo tudi kot zelenjadnico in zdravilno rastlino.
  • Brek (Sorbus torminalis Crantz), najdemo v listnatih gozdovih. Njegovi rjavi plodovi vsebujejo precej vitamina C.
  • Navadna kreša (Nasturtium officinale R. Br.), je vodna rastlina. Vsebuje vitamin C in jo uživamo kot cenjeno solato.
  • Veliko koprivo (Urtica dioica L.), najdemo tudi tam, kjer si je ne želimo. Vsebuje precej vitamina C in železa. Listi, dovolj dolgo kuhani, dajo dobro koprivno »špinačo«.
  • Divji bezeg (Sambucus racemosa L.) raste po gorskih gozdovih ob potokih in vsebuje 25 do 65 miligramov vitamina C in vitamina A. Je zdravilna rastlina. Iz jagod so včasih izdelovali bezgovo vino.
  • Navadna kislica (Rumex acetosa) je znan plevel, predvsem na travnikih. Vsebuje precej vitamina C. Včasih so kislico trgali tudi za solato.
  • Navadni rebrinec (Pastinaca sativa L.), raste na travnikih. Poleg vitamina C vsebuje še beljakovine. Užitne so mesnate korenine. Listi so za solato, iz koreninskih izvlečkov pa nekateri dobivajo dodatek za žganje. To rastlino so poznali že Rimljani.
  • Rakitovec (Hyppophae rhamnoides L.), raste po peščenih nabrežjih. Plodovi tega trnatega grma so kisli, vsebujejo precej vitamina C (okoli 900 mg/100g). Poleg tega je še zdravilna rastlina.
  • Travniška penuša (Cardamine pratensis L.), raste na močvirnatih travnikih in vsebuje vitamin C.
  • Korenje (Daucus carota), raste po travnikih in njivah. Znana je tudi kulturna (gojena) oblika te rastline. Vsebuje vitamin A (17mg/100g) in vitamin B.
  • Jerebika (Sorbus aucuparia L.), daje plodove, ki vsebujejo vitamin C in vitamin A. Iz jagod nekateri pridobivajo tudi alkoholno pijačo.
  • Brusnica (Vaccinium vitis – idaea L.), raste po gorskih gozdovih in planinah. Vsebuje zelo mnogo vitamina C in vitamina A. Liste, ki vsebujejo arbutin, uporabljajo za čaj.
  • Druga vresnica je mahovnica (Vaccinium oxycoccus L.). ki je redka in raste na barjanskih tleh, na šotiščih. Njeni sadeži imajo precej vitamina C.
  • Med rožnicami sta končno tudi še malina (Rubus idaeus) in robidnica (Rubus fructicosus L.), katerih sadeži vsebujejo precej vitamina C.
  • Najbogatejši vir vitamina C pa je navadni šipek. Prav ta šipek (Rosa canina L.) iz družine rožnic (Rosaceae) bi morali stokrat podčrtati. Raste ob živih mejah, gmajnah, listnatih goščavah, ob poteh. V plodovih je zelo mnogo vitamina C (1700 mg/100 g), pa še vitamini A, B, K in P.

Sorodna povezava:

Najnovejši mali oglasi