Deli s prijatelji
Maslenice
Maslenice

Kot vemo, imajo maslenice razvejane in skoraj navpično v globino rastoče ter zadebeljene korenike. Pri nekaterih sortah so korenike zadebeljene tako, da že spominjajo na podolgovate gomolje.

Zaradi oblike rasti in globine korenik maslenice v vrtu potrebujejo normalno globino tal in nimajo nobenih posebnih zahtev glede drugih lastnosti zemlje. Uspevajo tako na lažjih kot težjih tleh, od alkalnih do rahlo kislih, bolj ali manj bogatih s humusom in vlago. Tudi glede osvetlitve niso posebej zahtevni, zato jih lahko sadimo na sončne, polsenčne ali celo senčne lege. Lahko rastejo v odprti zemlji ali pa v večjih posodah in koritih.

Maslenice imajo travi podobne liste, ki pozimi odmrejo. Zgodaj spomladi, ko začnejo odganjati in je trave še malo, jih kaj radi popasejo zajci ali srnjad, če imajo dostop do njih. To pa jim ne povzroča škode, saj zelo hitro na novo odženejo.

V vrtu so maslenice zelo lepe že zaradi visokih šopov listja, ki se bohotno razrašča od zgodnje pomladi do jeseni. V posebni lepoti pa zažarijo v času cvetenja, ko starejša skupina, ki se je z leti razrasla iz ene same sadike, razvije tudi po dvajset cvetnih stebel, od katerih se na vsakem odpre tudi po deset do dvajset cvetov, ki se drug za drugim postopoma odpirajo celo mesec ali dva. Posamezen cvet ostane odprt le kak dan ali dva, vendar tega takorekoč ne opazimo, ker se vsak dan odpirajo novi cvetovi, stari pa neopazno odpadejo.

Različne sorte cvetijo v različnih obdobjih, tako da nam s pravilno izbiro sort maslenice lahko cvetijo vse od maja do septembra, nekatere novejše sorte pa sploh pocvitajo od pomladi do jeseni.

Pri izbiri prostora za zasaditev maslenic je zelo pomembno upoštevati njihove osnovne lastnosti. Samo najnižje so primerne za sajenje v manjša korita, skalnjake in obrobe cvetličnih gred ali za zasaditev v ospredju trate ter med nizkimi grmovnicami. Visoke sorte maslenic, ki se v starosti tudi krepko razrastejo, pa v vrtu potrebujejo več prostora, sicer so prej v nadlego kot v okras, kar na splošno velja za vse vrtne rastline.

Posamezne maslenice lahko sadimo kot osamelce na večji trati, da zrastejo v visoke atraktivne grme listja in cvetja kot oblikovna protiutež nizko pokošeni trati. V večje ali manjše skupine ali celo razgibane in valovite linije zasajamo maslenice v ospredju grmovnatih kulis ali večjih skupin grmovnic. Tudi dolgo in monotono živo mejo lahko popestrimo z vzdolžno in ne prav enakomerno razporeditvijo različnih sort maslenic, ki bodo cvetele večji del poletja. Ob tem niso preveč napoti med spomladanskim obrezovanjem žive meje, pa tudi škode ne delajo živi meji, saj jo v spodnjem delu rahlo zasenčujejo le v letnih časih, ko je sonca že skoraj preveč. Posamezne sadike ali manjše skupine maslenic se zelo lepo podajo tudi v tako imenovane mešane grede trajnic, ki jih radi zasajamo vzdolž poti, ob podpornih zidovih, pred živimi mejami in ob robovih strnjenih trat.

Sadike zasajamo od 30 do 50 cm narazen, odvisno od tega, kako močno se posamezne sorte razraščajo, in od tega, kako hitro želimo zgoščen nasad. Ponavadi višje sorte sadimo redkeje, nižje pa gosteje, ker je od višine skoraj vedno odvisna tudi hitrost razraščanja. Redčenje starejših nasadov pa ni nujno, ker bodo z občasnim dognojevanjem z organskimi ali mineralnimi gnojili ohranjali cvetivost mnogo let tudi, če so zelo gosti.

Maslenice v kontejnerjih

Sadike v kontejnerjih lahko sadimo vse leto, kadar imamo pač pripravljeno zemljo in čas. Sadike brez zemlje niso posebej občutljive za presajanje, tako da jih lahko presajamo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, tudi v času cvetenja – le liste jim moramo takoj po izkopu temeljito prikrajšati, da ne trpijo zaradi izhlapevanja, in hitro se bodo znova vrasle v zemljo. Nekaj cvetja lahko pričakujemo od zgodaj pomladi posajene sadike že v prvem letu po saditvi, nato pa vsako leto več. V drugih letnih časih presajene sadike seveda potrebujejo več časa, da znova odženejo. Hvaležne bodo za dobro zagnojeno zemljo, čeprav niso posebno zahtevne. Ko se z leti močno razrastejo, zgostijo in včasih iz leta v leto bolj skromno cvetijo, nas opozarjajo, da le potrebujejo nekaj dodatne hrane. Lahko si pomagamo z mineralnimi gnojili, še boljša pa so organska. Kompost ali star hlevski gnoj, jeseni ali zgodaj pomladi naložen ali plitvo zakopan v okolico sadike, bo zanesljivo spodbudil vnovično bogato cvetenje. Rastline lahko tudi preselimo v bogatejšo prst in ob tem še razdelimo korenike ter jih tako razmnožimo. Za to je najbolj primeren čas v zgodnji jeseni ali zgodnji pomladi, ko rastline utrpijo najmanj škode.

K negi maslenic ob tem prištevamo le še odstranjevanje odcvetelih cvetnih stebel in morebitnega sušečega se listja čez poletje ter poznojesensko čiščenje odmrlega listja. Zadnja leta je pri nas že mogoče kupiti večje število starejših, vendar zelo lepih sort maslenic različnih višin, barv, velikosti in oblik cvetja. Na voljo so tudi novejše in seveda dražje. Vedeti pa je treba, da je razmnoževanje novih vrst pri maslenicah dokaj počasno opravilo, zato te tudi v svetu dosegajo zelo visoke cene in se le počasi širijo v prodajo.

Vse maslenice so zelo trpežne in dolgotrajne trajnice. Enkrat posajene, uspevajo na istem mestu leta in desetletja. Ob tem dobro prenašajo najhujši zimski mraz in najhujšo poletno vročino. Ob izredni suši sredi poletja včasih celo porumenijo in odmrejo listi, korenika v zemlji pa počaka na vlažnejše obdobje in znova odžene. Zato resnično lahko zapišemo, da po trpežnosti maslenice sodijo v sam vrh v bogati svetovni zakladnici trajnic.

Najnovejši mali oglasi