Deli s prijatelji
Metasequoia-glyptostroboides

V prejšnjem stoletju so na Kitajskem odkrili novo drevesno vrsto, ki še zmeraj zbuja veliko pozornost naravoslovcev in ljubiteljev rastlin na vseh celinah. Gre namreč za drevo iz družine tisovcev (Taxodiaceae), ki s svojo zelo lepo krošnjo in nežnimi, mehkimi iglicami kmalu osvoji našo naklonjenost. Če k prikupni zunanjosti te odkrite drevesne vrste metasekwoja (Metasequoia glyptostroboides), prištejemo še njeno naglo rast in skromne potrebe glede rastišča, ker zadovoljivo uspeva tudi na pustih in zelo mokrih tleh ter dobro prenaša tudi precejšnje skrajnosti zmernega podnebnega pasu, nam postane razumljivo, zakaj se je metasekwoja v kratkem obdobju od svojega odkritja udomačila v marsikaterem parku ali vrtnem nasadu širom po svetu.

Metasequoia-glyptostroboides
Metasequoia-glyptostroboides

Površen opazovalec bi metasekwojo kaj lahko zamenjal s tisovcem ali pa celo z macesnom, vendar pa je ob skrbnejšem pregledu zlahka odkriti razlike, kajti kratki poganjki, ki nosijo po sebi nanizane mehke iglice, so pri tisovcu premenjalno razporejeni, pri metasekwoji pa so nasproti stoječi, medtem ko macesen nima takšnih kratkih poganjkov in iglice rastejo v šopih neposredno iz vejic.

Precej dolge in široke metasekwojine iglice so zgoraj modro zelene, spodaj pa bledo zelene, jeseni se obarvajo sprva rumeno rjavo, pozneje rdeče rjavo. Tako so vse rastno obdobje iglice spreminjajoč se prelep okras te drevesne lepotice. Lepo krošnjo gradijo razmeroma tanke veje in vitke vejice, ki pa ne odmirajo kot pri večini drugih drevesnih vrst od spodaj navzgor, pač pa le tu in tam vzdolž celega debla. Zato je obris metasekwojine krošnje sprva široko stožčast, pozneje pa ozko stožčast. Senca, ki jo ustvarja metasekwoja od spomladi do jeseni, je izdatna, čeprav je le srednje gosta, ker prepušča skozi svoj zastor to drevo približno polovico neposredne sončne svetlobe in zato pod krošnjo omogoča še dobro uspevanje rastlin, ki niso prezahtevne za svetlobo. Ker metasekwoja pred zimo izgubi iglice vse do sredi pomladi ne prestreza sončnih žarkov, ki so tedaj zelo zaželeni. Zato je zelo primerna za ozelenjevanje tistih prostorov, ki naj bi bili le v rastnem obdobju delno zasenčeni, medtem ko bi bili pozno jeseni, pozimi in spomladi deležni čim več sončne svetlobe in toplote.

Skorja na metasekwojinem deblu je temno rjava, plitvo vzdolžno razpokana in se lušči v tankih vzdolžnih trakovih. Poleg tega postane deblo sčasoma rebrasto nažlebIjeno. Vse to ga dela zelo podobnega deblu tropskega drevja, čeprav pripada metasekwoja po svojih podnebnih zahtevah zmernemu podnebnemu pasu, torej tudi našim vremenskim razmeram. Doslej je brez škode prenesla tudi -28° C zimskega mraza. Ko se ji popki odpirajo, kljubuje slani z -4° C, pozneje pa se odpornost poveča do -5° C. Največja vročina, ki jo še prenese, je + 46° C in ji torej pri nas nikjer in nikoli ne more biti prevroče.

Metasekwojine iglice izdatneje izhlapevajo vodo od macesnovih, zato je razumljivo, da metasekwoja z višinsko rastjo občutno prekaša macesnov prirastek. Čeprav ji posebno prijajo vlažna tla, pa more svojo porabo vode ob neugodnih razmerah zmanjšati in se bolj prilagaja suši od macesna. Zaradi hitrega priraščanja v višino je metasekwoja še posebno primerna za naglo ozelenjevanje parkov in vrtnih nasadov, ki jih želimo obogatiti s to drevesno lepotico.

V svoji domovini, tj. v ozkem območju v pokrajini Hupeh-Sečuan, zraste metasekwoja do 35 m visoko.

Metasekwoja v Sloveniji

Leta 1953 so metasekwojo prinesli tudi k nam v Slovenijo. Gozdarski inštitut v Ljubljani je v obdobju 1955-1970 raziskoval to novo drevesno vrsto, zlasti je preskušal razne načine za njeno razmnoževanje ter je pri tem ugotovil najuspešnejši postopek za uporabo potaknjencev. Tudi v Arboretumu Volčji potok posvečajo metasekwoji že dalj časa ustrezno pozornost in je v prvi vrsti njihova zasluga, da je ta drevesna vrsta doslej že uspešno razširjena v nekaterih naših parkih in vrtnih nasadih. Verjetno bo tudi v prihodnje arboretum skrbel, da bo metasekwoja polepšala še druga, zanjo primerna rastišča, ki jih glede na njene opisane dobre lastnosti ni ravno malo.

Zadnje vpisani mali oglasi