Deli s prijatelji
Morje

Morje temperatura oz temperatura morja, ima velik vpliv na vreme in podnebje po vsem svetu. Na primer, vsake 3 do 6 let se področje Pacifiškega oceana vzdolž ekvatorja ogreje za 2 do 3 stopinje Celzija. To segrevanje je znak t.i. El Niño, ki spreminja količino padavin po vsem svetu in povzroča velike padavine v južnem delu ZDA, Indoneziji, južni Aziji in Avstraliji. V manjšem obsegu vpliva temperatura morja na razvoj tropskih ciklonov, ki dobijo energijo iz toplih oceanov.

Ste se kdaj vprašali, kako izmerijo temperaturo morja ?

Za tovrstne meritve obstaja več različnih možnosti. Prav tako lahko različni pristopi in tehnike merjenja dajejo drugačne rezultate. Najstarejša metoda merjenja temperature morja  je potop klasičnega termometra v vodo, ki ga ročno spustimo iz površine v vodo. Naslednja tehnika in tudi prva »avtomatizirana« je merjenje temperature v ladijskih pristaniščih. Ta način merjenja sicer ni čisto dosleden in natančen, saj globina vode ob merjenju ni zmeraj enaka (odvisno od plime, oseke, števila zasidranih ladij v pristanišču in aktivnosti le-teh, ipd.) . Dokaj točna tehnika merjenja temperature morja je merjenje iz fiksnih boj, katerih globina merjenja je nastavljena približno 1 meter pod vodno gladino. Rezultati teh meritev se lahko tudi distribuirajo oziroma prenesejo preko satelitov. Ta tehnika merjenja je v uporabi od leta 1980.

Seveda pa obstajajo tudi satelitske meritve morskih temperatur , ki pa so v večini primerov zelo natančne in mnogo bolj dosledne, kot ostale poznane tehnike merjenja.

Zelo zanimiva tema , skoraj brez konca je temperatura voda v svetovnih oceanih. Še posebej ob stalnem opominjanju vremenarjev in borcev za zeleno zemljo glede segrevanja našega planeta, vremenskih neprilik in nenazadnje tudi poročila o uničevalnih cunamijih.

Če želite osvojiti več informacij o temperaturi voda v oceanih, vas moram najprej malce naučiti o plasteh oceana oz. oceanov. Zgornji del oceana se imenuje površinska plast oz morska gladina. Malce nižje je mejna plast ki jo imenujemo termoklima. Termoklima se razdeli na morsko gladino in morsko globino. Morska globina pa je tretja plast oceanov. Najgloblji del oceana bi naj bil Marianski jarek z izmerjeno globino 10.911 metrov, kar je bolj oddaljeno od morske gladine kot nadmorska višina Mt. Everesta. Za zagotovo pa tega ne morem trditi, saj še nisem bil na nobenem od teh dveh krajev. :-)

Naše sonce segreva s svojimi žarki in toploto morsko gladino in tako ogreje vodo. Nato veter in valovi mešajo plasti vode od vrha proti globini in tako se voda segreje tudi v globino. Temperatura površinskih voda se spreminja predvsem z zemljepisno širino. Polarna morja so lahko »mrzla« tudi do -2 stopinji Celzija, medtem ko je lahko “morje temperatura” v Perzijskem zalivu tudi do + 36 stopinj Celzija. Voda v oceanih, ki ima povprečno slanost 35 psu (), zamrzne pri – 1,94 stopinjah Celzija. To pomeni, da se v morskih vodah led lahko tvori pri visokih zemljepisnih širinah. Povprečna temperatura v površinskih vodah oceanov je okoli +17 stopinj Celzija.
90% celotnega obsega oceanov se nahaja pod termoklimo , v globini oceanov. Voda v globini oceanov ni dobro premešana in je sestavljena iz horizontalnih plasti enake gostote. Velik del teh resnično globokih voda meri le med 0 do 3 stopinje Celzija.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekRtvslo Teletext
Naslednji članekAvto Net De