Deli s prijatelji
Morski Prašiček

Poleti ima morski prašiček hrane na pretek. Njegov jedilnik je razkošno bogat in kar je poglavitno, poceni (korenček, regrat, solata, zelje, skratka: vsa zelenjava).

Morski Prašiček
Morski Prašiček

Ker je velik požeruh, ima tudi veliko odpadkov, zato mu kletko vsak dan čistimo. Tudi voda naj bo vsak dan sveža. V vrtu se morski prašiček nadvse imenitno počuti. Če je vrt ograjen, spustimo živalco vsak dan za urico ali dve na prosto, da se razgiblje. Če jo imamo v žični kletki brez dna, jo vsake toliko časa prestavimo, da ima živalca pred in pod seboj vedno svežo travo (tako odpade tudi čiščenje in še travo gnojimo!).

Naj bo še tako vroče, morskega prašička nikoli ne kopamo, čeprav je izvrsten plavalec. Pazimo, da starejši samec ne dobi za »tovariša« prav tako starejšega samca, s katerim bi moral deliti svoje »kraljestvo«. Branil ga bo, bitka je krvava, večkrat se konča tudi s smrtjo. Sicer pa se morski prašiček dobro ujema z drugimi živalskimi vrstami (kunci, želve). Človeka skoraj nikoli ne ugrizne, zato je primeren za otroke (od petega leta starosti naprej!). Tudi če po naključju pade na tla, zanj padec ni tako usoden kot npr. za zlatega hrčka, ki potem največkrat pogine.

Je pa zelo plaha živalca, hitro se prestraši in se potem dolgo časa ne umiri. Zato pred njim ne skačimo, ne kričimo in ne mahajmo z rokami. Da se bo čim prej udomačil, mu počasi ponudimo roko s kakšnim priboljškom in prijazno govorimo z njim. Kmalu bo povsem domač in če ga bomo božali, bo od ugodja cvilil in krulil kot pravi prašiček. Morski prašički so po velikosti in teži zelo različni. Tako nekateri tehtajo nad kilogram, ne da bi bili predebeli, drugi, posebno samice, pa ne dosežejo niti pol kilograma, pa niso suhe.

Najbolje se počutijo pri temperaturi okrog 18°C, čeprav tudi mraz kar dobro prenesejo. Škodujeta jim prepih in vlaga. Samička je zrela za oploditev že s sedmimi do osmimi tedni. Povrže največ do šest mladičev. Nosi jih 68 dni (trikrat več kot miška!). Sorazmerno dolga doba je razumljiva, če vemo, da pridejo mladički na svet popolnoma razviti: odprtih oči, telesce je poraslo z dlako, lahko se tudi že sami hranijo, čeprav pijejo pri materi še približno tri tedne. Pred skotitvijo jim zrastejo mlečni glodači, ki po skotitvi izginejo, pojavijo pa se drugi brez korenin, ki se obnavljajo vse življenje. Da mu zobki (glodači) ne zrastejo predolgi, ponudimo prašičku kakšen trd predmet (trdo skorjico kruha, košček jablanovega debla), na katerem si bo brusil zobke. V nasprotnem primeru ga lahko predolga glodača tako motita, da od lakote pogine.

Prašički se izredno hitro množijo, saj je samička 12 ur po kotitvi spet godna za paritev. Zato pred kotitvijo odstranimo samca, da bo samica po kotitvi najmanj štiri tedne počivala. En samček lahko oplodi pet do deset samičk. Če so vsi skupaj, povržejo samičke hkrati in vsi se lepo razumejo. Živali po spolu kmalu ločimo, sicer bomo imeli kaj hitro pravo farmo morskih prašičkov.