Deli s prijatelji
Morski akvarij pri nas doma
Morski akvarij pri nas doma

Odločili smo se za morski akvarij. Imamo primerno posodo s filtrom, s črpalkami, s prezračevalniki in s svetili, ne vemo pa še, kako bi ga opremili in kaj bi vanj naselili, da vzdrževanje ne bi bilo prezahtevno.

Da bosta pot in odločitev lažji, bom skušal opredeliti vsaj nekaj najznačilnejših tipov morskih akvarijev, saj je morska akvaristika prav tako raznolika in različno zahtevna kot sladkovodna. Geografsko sta za nas zanimiva sredozemski in tropski akvarij; po videzu in namenu je akvarij lahko približek naravnemu biotopu, združba le nekaterih sorodnih vrst ali pa »okrasni tip«, kjer uporabimo najbolj zanimive primerke ne glede na izvor. To pogojuje tudi vrsto dekoracije, saj lahko opremljamo akvarij kot delček narave (biotop) z dekorativnimi kosi kamenja in s peskom iz morja, s kopenskimi materiali, z odmrlimi koralami in s podobnim. Vedeti pa moramo, da vseh pestrosti iz morja ne moremo imeti v enem akvariju, mnoge živali so plenilske, druge (npr. spužve) pa slabo prenašajo akvarijsko okolje. Izbor in oblika sta odvisna od dostopne tehnike, od pridobljenega znanja in od izkušenj, pa tudi od denarja, ki ga nameravamo vložiti. Nekje je treba začeti!

Nam najbliže je sredozemsko morsko življenje. Bentoške živali iz obalnega pasu (globina 1 – 2 m) so vsakomur, ki se je odločil za morsko akvaristiko, lahko dostopne. Bentoško življenje v večjih globinah (do 50 m) je še bolj pestro, tam pa lahko nabiramo le s potapljaško opremo oz. moramo živalske primerke kupovati. Za lovljenje rib in drugih plavajočih živali so potrebne posebne vrše, da jih ne poškodujemo.

Če torej upoštevamo naštete težave v zvezi z naselitvijo morskega akvarija, vidimo, da je v naših razmerah za morski akvarij najprimerneje izbrati biotop Bentoškega življenja iz obalnega pasu Jadranskega morja.

Izmed množice živali in rastlin, ki živijo na morskem dnu tik pod gladino, velja omeniti že vsem znane školjke, ožigalkarje, črve cevkarje, ježe, polže, morske zvezde, spužve, rake, kačjerepe In nekatere vrste rib. Odločili smo se za raznolik bentoški del podvodnega življenja ob obali, zato v takem akvariju ne bomo imeli rib, saj le-te uničujejo nekatere živali, predvsem črve cevkarje (spirografis, serpula, protula). Prav tako niso primerne večje vrste rakov, ker razkopavajo podlago in uničujejo dekoracijo. Preveč ježev in polžev onemogoča normalno rast alg, ki so pomembne za »delovanje« akvarija (saj oddajajo drugim organizmom velik del potrebnega kisika in porabijo za rast razpadle produkte, ki nastajajo v akvariju). S temi omejitvami pa prav gotovo ne bomo zmanjšali pestrosti akvarija.

Morski akvarij in biotop

Biotop, ki ga hočemo posneti, ima v naravnem okolju naslednje značilnosti: močna osvetlitev, visoka vsebnost kisika (rastlinstvo, plankton, valovanje), temperaturna nihanja, gibanje vode, obilica planktona, v nekaterih območjih pa tudi bibavica. Popolni biotop bi dosegli le, ko bi vse te značilnosti prenesli v akvarij.

Najlaže se približamo naravnim razmeram pri osvetlitvi, saj lahko uporabljamo močna svetila. Ta sicer segrevajo vodo, vendar temperaturna nihanja v tem biotopu niso nenaravna. Posebno ugodno je to v poletnih mesecih, ko moramo druge tipe sredozemskih akvarijev hladiti.

Ustrezno močna osvetlitev pa kaj hitro povzroči prebujno rast alg. Tak akvarij je videti zanemarjen. Stekla čistimo mehansko, primerno množino alg za dekoracijo pa vzdržujemo z ježi in polži. Kot rečeno pa preveliko število teh živali lahko naredi več škode kot koristi.

Naravne vsebnosti kisika iz obalnega vodnega pasu v morskem akvariju ne moremo doseči. Podnevi dajo velik del potrebnega kisika alge. Dodatno dovajamo kisik s prezračevanjem in s »strujanjem«, le-to omogoči poleg dotoka nove vode priraščenim živalim tudi izdatno površinsko izmenjavo plinov. Ponoči sta omenjena tehnična načina edina vira kisika, alge pa ga celo porabljajo.

V akvariju, ki je glede na količino vode v primerjavi z morjem gosto naseljen, ne moremo vzgojiti dovolj planktona za prehrano živali. Vse organizme moramo dodatno hraniti.

Okrasne živali prenesemo v že pripravljen akvarij (voda, notranja dekoracija, prezračevanje in delujoči filtri). Ko izbiramo dekoracijo, imamo dve možnosti.

Morski material sicer približuje biotop v akvariju želenemu naravnemu, vendar je prenos peska in skal z množico organizmov iz naravnega okolja v akvarij tako zahteven, da pogosto večina živih bitij odmre, razkrojni produkti pa zastrupljajo akvarijsko vodo.

Uspešno laže uporabimo materiale, ki sicer izvirajo iz morja, ne vsebujejo pa nobenih organizmov ali njihovih razkrojnin. Akvarij med pripravo kontrolirano obogatimo s potrebnimi organizmi.

Ne poskušajmo čistiti »živih« morskih materialov s prekuhavanjem! S tem uničimo organizme, a popolnoma jih ne moremo odstraniti. Še nevarnejši je material, ki nekaj časa stoji na suhem, kar prav tako povzroči pogin vseh živih organizmov. Posledice razpadanja v akvariju že poznamo.

Ne glede na to, za katero izmed obeh možnosti se odločimo, moramo štirinajst dni dnevno preverjati razmere v akvariju (motnost in barvo vode), šele nato lahko naselimo vanj okrasne živali, ki smo jih izbrali iz množice življenja v obalnem pasu Jadranskega morja. Akvarij bo zaživel.

Že prvi uspeli morski akvarij vam bo v veselje, vašemu domu pa v okras, hkrati pa vam bo omogočil izpopolnjevanje znanja o morski akvaristiki, s tem pa razkrivanje novih skrivnosti morja v akvarijskem okolju.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekJazbečar – Kratkonogi Ljubljenec
Naslednji članekKaracinidi „aristokrati” v akvarijih
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.