Deli s prijatelji
Motovilec
Motovilec

Motovilec je poznojesenska, zimska in zgodnjespomladanska vrtnina. Pomembna je zato, ker jo kot zdravo in okusno presno solato uživamo v času, ko primanjkuje vitaminov.

100 gramov sveže vrtnine vsebuje 58 mg vitamina C, 3, 4 mg ß karotina – provitamina A, poleg tega pa še fosfor, kalij in kalcij, in sicer v večjih količinah kot glavnata solata.

Motovilec je enoletna rastlina, ki razvije majhno listno rozeto in kratko korenino. Sejemo ga od avgusta do oktobra ali zgodaj spomladi, čim se tla nekoliko osušijo. Lahko ga sejemo v štirinajstdnevnih presledkih, da imamo stalen pridelek. Pri jesenski setvi ga sejemo kot poznejši posevek za krompirjem ali vrtninami.

Ker korenina ne prodre globoko v tla, lahko pri pripravi tal za setev zemljo le razrahljamo do globine 20 cm in zravnamo. S hlevskim gnojem ne gnojimo. Pred setvijo gnojimo le z NPK gnojili, in sicer 300 do 500 kg na hektar; uporabimo gnojilo, ki vsebuje več fosforja in zlasti kalija. Z dušikom dognojujemo nekaj dni po vzniku v količini 100 do 130 kg KAN na hektar. Sejemo poprek ali v vrste, ki so med seboj oddaljene 15 cm. Za en hektar potrebujemo 10 do 12 kg semena (10 do 12 g na 10 m2). Seme je kalivo 3 do 5 let, posevek pa vzkali v 8 do 14 dneh. Če je posevek pregost, ga preredčimo. Med rastjo je najbolj pomembno, da posevek redno plevemo, ker plevel lahko hitro preraste sorazmerno majhne rastline motovilca in tako onemogoči njihovo nadaljnjo rast in razvoj.

Zaščita posevka pred boleznimi in škodljivci navadno ni potrebna, če motovilca ne pridelujemo na večjih površinah. Motovilec je tehnološko zrel v 60 do 80 dneh po setvi. Torej lahko, odvisno od časa setve, pričakujemo prvi pridelek že konec oktobra. S spravilom nadaljujemo novembra, v zimskih mesecih ter zgodaj spomladi (marca, aprila). Če smo sejali marca, pobiramo pridelek maja.

Motovilec in zimski mraz

Motovilec dobro prenese zimski mraz, zlasti če ga varuje snežna odeja. Mraz poškoduje le zunanje liste, tako da se jeseni posejane rastline zgodaj spomladi lepo obrastejo. Suša in visoke temperature v aprilu povzroče uhajanje v cvet.

Pozimi posevek lahko pokrijemo s slamo, smrekovimi vejicami ali še bolje s folijo – tunel; tako ga lahko uporabljamo tudi v tem letnem času. Na hektar pridelamo od 5 do 7 t (5 do 7 kg na 10 m2). V sortni listi sta dve sorti motovilca – ljubljanski in holandski. Ljubljanski motovilec razvije manjše rozete s srednje dolgimi, ožjimi, gladkimi in svetlečimi listi. Odporen je proti mrazu, zato je primeren za jesensko, zimsko ter zgodnjespomladansko vzgojo. Holandski motovilec razvije večje rozete s širšimi, nesvetlečimi, nekoliko grobimi listi in je proti mrazu manj odporen ter zato primeren predvsem za jesensko vzgojo.

Sorodna iskanja:

Najnovejši mali oglasi