Deli s prijatelji
Na domačem vrtu
Na domačem vrtu

Oktober je zadnji mesec za vrtnarjenje. Pridelke sem v glavnem že pospravil, le še repo, kolerabo in zelje bom pobral, grede pa dokončno očistil, prekopal in pognojil. V naših krajih je v navadi, da končajo ljudje poljska in vrtna dela do Martinovega. Tudi jaz bom storil enako, saj si prizadevam, da bi živel z vasjo.

Čeprav je moja letošnja četrta generacija nizkega fižola še lepa, ni več obetavna; pozno je že in primanjkuje toplote. Lepi zeleni grmički bodo začeli rjaveti in uničil jih bo prvi močan, mrzel poznojesenski dež. Pred leti sem nekje prebral misel o jesenskem gozdu: »Danes veličastna katedrala, jutri pokopališče«. Tudi na vrtu lahko pričakujemo takšno hitro in korenito spremembo.

Pred nekaj dnevi sta dozorela še zadnja dva paradižnika. Bil sem presenečen, saj sem mislil, da bodo preostali zeleni plodovi zgnili. Toplo poznojesensko sonce pa je pripomoglo, da sta pordečila. Pred tedni je bil zelo lep pogled na zelene paradižnikove grmiče, polne žlahtnih rdečih sadov, danes pa me spominjajo na grobišče: listi so odpadli in z njimi se igra jesenski veter, mednje pa se mešajo tudi fižolovi. Nekateri od njih so že obnemogli in jim ni več do takšne igre.

Včeraj je na vrtu rastla še poslednja kumarica, za katero sem pričakoval, da si bo še opomogla. Ko pa sem jo pogledal pobliže, sem ugotovil, da jo bo treba zavreči. Izpulil sem jo, korenina pa je bila majhna in plesniva. Niti pomislil nisem, da je prav iz te korenine vzniklo bujno zelenje, da so se iz nje pretakali življenjski sokovi v plodove, ki smo se jih razveselili vsakega posebej. Spomnil sem se na izrek indijskega pesnika Tagoreja: »Posušeni strugi nismo več hvaležni za to, kar je dajala.« Koliko resnice je v tem izreku! Z vrtom je, žal, pogosto enako.

Zadnja dva dneva je deževalo. Z dežnikom in topleje oblečen sem hodil okoli vrta in ugotavljal, da bom moral kar pohiteti s pospravljanjem in urejanjem, prav loviti bo treba dneve, primerne za delo.

Na vrtu se košatita še repa in koleraba. Dež jima bo koristil. S puljenjem teh dveh pridelkov odlašam, pa tudi kmetje ju še niso pospravili s polj. Pravijo, da se repa in koleraba »redita« v zemlji še ves oktober.

Upam, da bom konec oktobra ujel nekaj suhih in dokaj toplih dni, da bom poruval kolerabo in repo ter vse gomolje obrezal in očistil. Ob robu njive bom izkopal pol metra globoko jamo. Na dno bom položil nekaj smrekovih vej, nanje pa stresel ves pridelek in ga zasul z zemljo. Tako bodo gomolji varno spravljeni čez zimo in uporabljal jih bom vse do pomladi.

Ko zaključujem, pospravljam in odstranjujem vse staro, moram misliti že za naprej, na prihodnjo pomlad. Na gredico za rože, ki je tik ob hiši, sem v dveh vrstah posadil šestdeset tulipanovih čebulic. Največ jih bo cvetelo rdeče in rumeno, nekaj bo belih, nekaj pisanih, dva pa bosta črna. Zakopal sem jih in poravnal gredico.

Kljub mrazu pa življenje v zemlji ne bo zamrlo. Čebulice bodo začele kliti že novembra, decembra bodo poganjki zrasli že skoraj za centimeter, januarja se bodo pod snežno odejo spet dvignili za nekaj milimetrov, februarja bodo odgnali še bolj, marca pa bodo pokukali iz zemlje.

Kdo bi mogel prodreti v skrivnost zemlje, ki snuje tudi pozimi, in v skrivnost rožnih čebulic, ki jim tudi v mrazu ne usahnejo življenjski sokovi? S svojim skrivnostnim snovanjem nas narava preseneča na vsakem koraku: le spoštljivo se ji je treba približati, ji prisluhniti, pa nam spregovori. Življenje postane bogatejše, lepše, bolj smiselno.

Ob koncu oktobra bom gredice očistil in pripravil za prekopavanje. Ves vrt bom prelopatil in ga izdatno pognojil. Povedati moram še to: v zemljo bom vkopal osemnajst samokolnic dobro uležanega gnoja.

Če mi bo uspelo pravočasno postoriti vsa vrtna opravila, bom lahko skozi poznojesenski dež zadovoljno opazoval pospravljen, prekopan in pognojen vrt. Kmalu ga bo prekrila snežna odeja in pogreznil se bo v zimski spanec.

Svoje delo lahko v spodnjem polju (v komentarjih) predstavite tudi vi. Pa malo pokomentiramo letošnje uspehe in neuspehe, mogoče bi kaj spremenili za drugo leto in podobno. Vsem mojim bralcem želim lep večer in kot vedno, se beremo. :-)

Deli s prijatelji
Prejšnji članekČaj naš vsakdanji – tri tisočletja stara pijača
Naslednji članekDelo na vrtu – vrtna opravila v oktobru
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.