Deli s prijatelji
Strupene Rastline

Okoli otroških vrtcev so pogosto igrišča bogato zasajena z okrasnimi rastlinami. Ne me narobe razumet, saditev nikakor ne odklanjam, nasprotno, odobravam jih. Le glede izbora rastlin imam določene pomisleke: Iz razumljivih razlogov ne sadimo na igrišča nevarno trnastih rastlin, pa čeprav so to lepe rdeče vrtnice, ki jih znajo tudi naši otroci ceniti. Sami trni še niso toliko nevarni kot škropiva, s katerimi moramo varovati vrtnice, sicer jih uničijo listne uši, plesni, rja in druge bolezni. Vbodi z zastrupljenimi trni so za otroke zelo nevarni, ker nastanejo rane, ki se zagnojijo in trdovratno ne celijo.

Nevarne so zlasti rastline, ki so že po svoji naravi strupene. Otroci jemljejo v usta rastlinske dele, jih grizejo in žvečijo, pogosto podzavestno, in se pri tem nehote zastrupljajo. Posebno jih mikajo zlasti lepo rdeče obarvane jagode. Otroci niti ne slutijo, da so njihovemu zdravju škodljive ali celo življenjsko nevarne. Danes bi našteli le nekaj okrasnih grmovnic, ki so razširjene po naših vrtovih, pa so strupene in za otroke nevarne.

Sem sodi češmin (Berberis), otroke vabi s svojimi rdečimi ali modrimi jagodami. Nevarni so že njegovi zelo ostri trni. Otroci, ki jim manjka kisline v želodcu, sežejo kaj radi po jagodah, čeprav niso strupene, povzročajo pa želodčne težave, dražijo ter silijo na bruhanje.

Le malo je znano, da so listi pušpana ali zelenike (Buxus) zelo strupeni. Pušpanovega grma ne smemo saditi na vrt za majhne otroke. Zastrupljenja so zelo pogosta tudi pri odraslih, ker menijo, da »urzin« čaj, ki ga pijejo pri mehurnih in sečnih obolenjih, prihaja od pušpana. Zmota je razumljiva, ker imata obe rastlini, namreč zdravilni gornik (Aretostaphylos uva ursi) in pušpan (Buxus sempervirens) zelo podobne usnjate in zimzelene liste.

Za otroke so posebno nevarni zelo strupeni volčini (Daphne), ki imajo vsi posebno vabljive jagode neprijetnega okusa. V naših gozdovih je najbolj razširjen navadni volčin (D. mezereum), ki ga pogosto sadijo v vrtove zaradi rožnatega in vonjavega cvetja. Rahlo dehteč cvet ima lovorolistni volčin (D. laureola) z zimzelenimi listi in debelimi jagodami.

Strupeni so tudi listi in plodovi navadne (Euonymus europeus) in ravno tako bradavičaste (E. verrusosus) ter širokolistne (E. latifolia) trdoleske. Vse tri so domorodne. Po vrtovih srečujemo največkrat japonsko trdolesko (E. japonicus), ki je zimzelena, ter kitajsko plazečo se {E. furtunei), ki ima številne zelo dragocene, žal tudi strupene različice. V vrtovih jih cenijo kot odlične prekrovne rastline, ki nadomeščajo trato. Od prekrovnih in vzpenjajočih se rastlin je znan zlasti bršljan (Hedera). Vsi njegovi organi, zlasti plodovi, so strupeni.

K domačim grmovnicam sodi še bodika ali božje drevce (aquifolium) s številnimi zvrstmi. Ta rastlina, ki je pri nas redka, je z zakonom zaščitena, da ne bi izumrla. Njeni usnjati listi so zimzeleni in v mladosti trnasto nazobčani. Zelene vejice rabijo navzlic prepovedi za vence, zato je rastlina v nevarnosti, da jo uničijo.

Večina brinov je nedolžnih, vendar je med njimi skupina smrdljivih brinov (Juniperus sabina) s številnimi različicami, ki so bolj ali manj strupene. Že v starem veku je bil ta brin znan abortiv, ki ga je koristila tudi kraljica Saba, zato je imenovan po njej (Sabin brin).

Na apnenih pobočjih in v svetlih in redkih gozdovih je doma negnoj (Laburnum anagyroides). V grmovju bolj vlažnih krajev in senčnih gozdov raste alpski negnoj (L. alpinium); bolj redek je kraški ali alschingerjev (L. alschingeri) negnoj. Vsi cvetijo rumeno, cvetje je združeno v visečem grozdu. V vrtovih goje zlasti križanec vossov negnoj (L. x watereri Vossii), ki ima celo nad 40 cm dolg cvetni grozd. Cvetijo od maja do junija. Les navadnega negnoja je zelo cenjen v kiparstvu. S pridom ga je uporabljal pokojni šoštanjski kipar Napotnik. Negnoj štejemo med zelo strupene grmovnice. Doseže lahko visoko starost, tedaj se njegov temno rjavi jedrni les (črnjava) močno razlikuje od mlajše rumenkaste beljave. Listi in rumen cvet so strupeni in že v majhnih količinah nevarni. Kostenika (Ligustrum) je splošno znana. Uporabljamo jo predvsem za žive meje. Cvetje je belo, na koncu vejic opojno dišeče, jagode pa črne in zelo strupene. Otroških igrišč ne obsadimo z živico iz ligustra, tudi iz zimzelenega (L. ovalifolium) ne. K strupenim rastlinam štejemo tudi kosteličevje (Lonicera coerulea, nigra, alpigina, etrusca) ter kovačnik (L. caprifollum). Posebno strupene so njihove jagode, ki so ponavadi rdeče ali črne. Zelo vabljive rdeče jagode ima maackovo ali kitajsko kosteličevje (L. maackii), ki nenavadno rado rodi. Jagode so za otroke zelo vabljive.

V vrtovih bolj redka rastlina je kustovnica (Lycium haiimifolium). Rdeči, po obliki drobnim slivam podobni plodovi so zelo strupeni in smrtno nevarni. Cvete od pomladi do rane jeseni škrlatno vijolično.

Strupene so tudi črne jagode raznih divjih trt (Parthenocissus quinquefolia, tricuspidata) in njihovih vrtnih oblik, recimo veitchii, s katerimi obsajamo hišna pročelja, zidove in skalovja.

Na kislih in humoznih tleh, ki ugajajo zlasti vresovkam (Ericaceae), goje ponekod pieris (Pieris floribunda in P. japónica). Grmič raste v senci in nas razveseljuje z obiljem belega cvetja. Žal so vsi deli te lepe rastline strupeni.

Manj znano je, da so otrokom nevarne tudi jagode raznih brogovit (Viburnum), surovi plodovi jerebik (Sorbus) in pokca (Symphoricarpus), čeprav jih ne štejemo k strupenim rastlinam. Povzročajo pač glavobol, želodčne in črevesne krče, drisko ali zaprtje (jerebika). Moravska sladka jerebika je kuhana neškodljiva, štejemo jo celo k sadju; Isto velja za rusko jerebiko (S. rossica).

Izmed iglavcev bi omenil le tiso (Taxus baccata), ki ima močno strupene iglice. Ponekod ji pravijo celo »konjska smrt«, ker je konjem posebno nevarna. Rdeče, kot češnje debele jagode niso strupene, če izpljunemo koščico. Vprašanje pa je, kako naj dopovemo predšolskim otrokom, da morajo izpljuniti koščico? Torej zaključimo, v »vrtcev« vrt ne sodi tisa. Tisa ima nenavadno veliko število oblik, zvrsti in različkov, vendar so vsi strupeni!

Seveda je še mnogo rastlin, ki jih ne smemo saditi na otroška igrišča, omejili smo se le na običajne vrtne grmovnice. Pripomnil bi še, da tudi oleander ne sodi v otroške prostore, ker je v vseh delih strupen. Žvečiti njegove liste je zelo nevarno. Oleander (Nenium oleander) je znana in priljubljena, lepo cvetoča posodovka, ki uspeva od Makarske navzdol ob morju na prostem.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekNovofundlandec – plemenit pes
Naslednji članekDrevnine In Čebele V Vrtu
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.