Deli s prijatelji
Najdisi Divje Trajnice 1
Najdisi Divje Trajnice 1

V vrtnarijah je običajno na voljo bogata izbira najlepše cvetočih trajnic, v veliko primerih velja tudi načelo »najdisi« in ko si urejamo vrt, problemov glede izbire rastlin res nimamo. In zakaj potem sploh pišem o »divjih« trajnicah v vrtu?

Naj bo ta sestavek namenjen tistim, ki jim vrt pomeni vez z naravo, in ki vztrajno prinašajo iz gozda rastline ter iščejo zanje primeren prostorček v vrtu.

Vrtnarji se že od nekdaj trudijo, da bi vzgojili rastline žlahtnih oblik, izenačene rasti in izrednih, upadljivih barv. Zadnje čase vse bolj upoštevajo tudi odpornost proti boleznim in podaljšan čas cvetenja, vendar je želja po izrednih barvah še ostala in mnogi ljubitelji si žele modro vrtnico ali nagelj.

V naravnih rastlinskih združbah ni nobene neubranosti in tu se lahko marsičesa naučimo tudi za naše vrtove. Mnoge naših vrtnih rastlin bomo našli med divjimi, naprimer: zimzelen, orlico, teloh, trobentico, zvončice. Seveda so mnoge teh v vrtu že požlahtene, veliko pa jih je še ravno takšnih kot v naravi. Zanimivo je, da so le-te kot vrtne rastline cenjene le tam, kjer v naravi ne uspevajo. Doma ne veljajo dosti. Tako sta na primer med spomladanskim cvetjem naša torilnica in tevje v severnih deželah zelo priljubljeni in uporabni vrtni trajnici.

Mnogi imajo posebno veselje z rastlinami, ki jih prinesejo s seboj z izletov in potovanj ali kot spomin na počitniške dni. Ne pozabimo, da imajo prinesene rastline po sistemu najdisi sam posebne zahteve glede zemlje in podnebja ter zato rastišče v vrtu tem zahtevam prilagodimo. Za gorske rastline napravimo skalnjak, močvirne rastline posadimo ob robu bazena. Najbolje pa je seveda, da prinesemo s seboj le rastline s takšnih območij, katerih so podobne razmeram v našem vrtu. Takšne rastline bodo v vrtu ob primerni oskrbi lepo uspevale.

Po naših gozdovih raste veliko lepih trajnic in praproti,  ki bi jih marsikdo imel rad tudi v domačem vrtu. Preden pa takšno rastlino najdemo oz. izkopljemo, se moramo prepričati, če morda ni med redkimi in zaščitenemi, kajti le-teh ne smemo izkopavati. Posebno med gorskimi rastlinami je precej zaščitenih. Takšne rastline so navadno še posebno privlačne in jim prav zato grozi, da jih bomo čisto iztrebili.

V vrtu sadimo skupaj vse tiste rastline, ki jih največkrat najdemo tudi v naravnih rastlinskih združbah. Če sadimo skupaj trajnice, drevje in grmovnice, ki se med seboj dobro prenašajo, so glede oskrbe zelo nezahtevne. Tako sadimo naprimer podlistnato drevje, kjer je dovolj zemeljske in zračne vlage, gozdno kresnico (Aruncus sylvestris), lipico ali vimček (Epimedium), tevje (Hacquetia epipactis), zali klobuček (Astrantia), gozdno bekico (Luzula sylvatica), torilnico (Omphalodes verna), jelenov jezik (Phyllitis scolopendrium), praprot rebrenjača (Blechnum spicant).

Če je zemlja tod že malo bolj vlažna, pridejo v poštev različne primule, pljučnik in gabez.

V gosti senci pod drevjem in grmovjem dobro uspevajo kopitnik (Asarum europaeum), podlesna vetrnica (Anemone nemorosa), dišeča perla (Asperula odorata), spomladanski grahor (Lathyrus vernus), pljučnik (Pulmonaria).

Če je senca bolj rahla, sadimo šmarnice (Convallaria majalis), naprstec (Digitalis), teloh (Helleborus), jetrnik (Anemone hepatica); v polsenčni legi pa zvončice (Campanula glomerata in persicifolia), gorski glavinec, krvomočnico, vijolico, rman (Inula) in zimzelen.

Prav tako številne so tudi domače zimzelene in blazinaste trajnice najdene z gorskih košenic in trat, ki v vrtu najdejo svoj prostor predvsem v skalnjaku.

Preden rastline izkopljemo, si dobro oglejmo, kakšno rastišče, podnebje in osončenje zahtevajo. Če jim podobnih razmer v domačem vrtu ne moremo nuditi, potem jih nikar ne presajajmo. Predvsem pa pazimo na redke in zaščitene rastline. Tudi če nameravamo biti na poti dalj časa, rastlin ne izkopljimo.

Za presajanje pridejo v poštev le mlade rastlinice. Tako naprimer presadimo spomladansko reso, ko je še čisto majhna. Starejše rastline z dolgimi koreninami iz kamnite podlage komaj izpulimo. Tudi če nam uspe izpuliti  vse korenine, se rastlina običajno ne prime, ker se korenin ne drži dovolj zemlje. Marsikatero rastlino lahko zasejemo v našem vrtu tudi s semenom, na primer naprstec in lučnik.

Najdisi načelo je z malo previdnosti oz. pozornosti lahko lahek način za arhitekturno zapolnitev našega vrta.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekPelargonije – Bršljanke pri nas doma
Naslednji članekPriraslilška Praprot – Gnezdasti Sršaj
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.