Deli s prijatelji
Naravni Gozdovi - Gozd

Življenje na zemlji ima značaj skupnosti, kar odseva v tesni povezavi rastlin in živali z njihovim okoljem. Zato tudi gozdne rastline, mahovi in lišaji, zelišča, grmovje in drevje niso samostojni osebki, ampak so medsebojno odvisni glede življenjskega prostora in prehrane. Gozdno rastlinstvo se združuje v skupnosti, ki se med seboj razlikujejo predvsem po rastlinski sestavi. Take skupnosti imenujemo gozdne združbe. Vsi naravni gozdovi so mozaik različnih gozdnih združb, na katerih rast so vplivali podnebne značilnosti, nadmorska višina, kamninska sestava in reliefna razgibanost posameznih geografskih predelov, zgodovinski razvoj in človekovi posegi.

Naravni Gozdovi in Življenje
Naravni Gozdovi in Življenje

Razlikujemo dvoje skupin dejavnikov okolja, ki vplivajo na razvoj gozdnih združb. Kadar posamezni dejavniki okolja na širšem območju (podnebje širšega območja ali makroklima), relief širšega območja ali makrorelief ter razvita tla ne odstopajo izraziteje od nekih osrednjih, stabilnih vrednosti, se razvijajo take gozdne združbe, ki jim pravimo klimatogene gozdne združbe. Zanje je značilno, da so zelo obstojne v svoji rastlinski zgradbi in talnih lastnostih ter jih tudi močnejši poseki in drugi negativni človekovi posegi v gozd, ne morejo bistveno prizadeti. Od reliefnih in talnih razmer je odvisno, kako se klimatogene gozdne združbe v določenem podnebju nizajo glede na različno nadmorsko višino v vegetacijske pasove. Tako npr. v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije, ki ima podobno podnebje, srečujemo v nižinah pas gozdov hrasta in belega gabra, ki sega približno do 400 m nadmorske višine, sledi pa mu pas predgorskih bukovih gozdov; v nadmorskih višinah nad 600 m se prične pas gorskih bukovih gozdov, ki jim od približno 850 m navzgor sledi pas visokogorskih bukovih gozdov.

V primerih, kadar eden ali del dejavnikov okolja prevlada nad drugim, se oblikujejo krajevne paraklimaksne gozdne združbe. Pojavljajo se ne glede na območja, nadmorsko višino in vegetacijske pasove. Dejavniki okolja, ki povzročajo krajevne spremembe in odstopanja od klimatogene gozdne združbe, so lahko orografski (lega, nagib in oblika zemljišča), klimatski (toplota, jakost osvetlitve in zasenčenja) ter talni, (matična kamenina in lastnosti tal). Odločilno lahko v gozd poseže tudi človek, ki si dovoli pretirane sečnje ali pašo živine. V Sloveniji sta najpogostejša dejavnika, ki odločata o nastanku paraklimatskih gozdnih združb, predvsem matična kamenina in nagib pobočij.

Naravni Gozdovi in Gozdna Vegetacija:

Gozdna vegetacija v Sloveniji je spričo njene podnebne raznolikosti, močne reliefne razgibanosti in različne kamninske sestave izredno pestra. Gospodarsko pomembnejše klimatogene gozdne združbe v posameznih predelih Slovenije so naslednje:

Za osrednjo in vzhodno Slovenijo so, razen nižin, značilni predvsem bukovi gozdovi na rodovitnih tleh in s stalno rastlinsko sestavo. Mešanih listnatih gozdov v nižavju in gričevju (v tej skupini so poleg nižinskih gozdov hrasta in gabra zajeti tudi paraklimatski bukovi gozdovi gričevja) je v Sloveniji cca. 16 %, predgorskih bukovih gozdov 9 %, gorskih bukovih gozdov 3 %, visokogorskih bukovih gozdov pa približno 2 %.

V Slovenskem Primorju so gospodarsko pomembnejši le submediteranski bukovi naravni gozdovi, ki so približno v isti nadmorski višini kot predgorski bukovi naravni gozdovi osrednje Slovenije.

Na visokem Krasu (Krimsko – Rakitniška planota, Snežniško pogorje, Hrušica, Nanos, Javorniki, Trnovski gozd, Kočevsko – Ribniško gorovje, Kočevski Rog), so v nadmorskih višinah nad 500 m razviti tako imenovani dinarsko jelovi in bukovi gozdovi, ki so zelo obsežni in zaradi odličnih rastišč ter velike gospodarske vrednosti pomenijo jedro slovenskih gospodarskih gozdov.

Slovenski Kraški Gozdovi - Kolesarjenje
Slovenski Kraški Gozdovi – Kolesarjenje

Slovenski alpski svet se v podnebnem in reliefnem pogledu razlikuje od ostale Slovenije po gozdni vegetaciji. V alpskem obrobju ter v zaprtih dolinah in zatišnih legah še uspevajo predalpski jelovi in bukovi naravni gozdovi, ki so podobni kraškim, v osrčju alpskega sveta pa prevladuje alpski bukov gozd, ki uspeva v plitvejših, manj rodovitnih tleh. Tukaj raste tudi več smreke in macesna, katerih rast že napoveduje ostrejše podnebne razmere. Ta gozd označuje zgornjo gozdno mejo in v zgornjem delu ima le varovalni značaj. Pestrost gozdne odeje v Sloveniji povečujejo še paraklimatske gozdne združbe, ki smo jih razvrstili v več skupin. V skupini gozdov so gospodarsko pomembni kisli bukovi gozdovi, ki v Sloveniji pokrivajo sorazmerno veliko površino. Ti poraščajo tla s kislo (silikatno) matično podlago (glinasti skrilavci, peščenjaki) in so močno zastopani v Selški in Poljanski dolini, v Zasavskem hribovju ter v vzhodni Sloveniji. Zaradi lahke dostopnosti in bližine naselij je človek te gozdove že stoletja izkoriščal tako za pridobivanje lesa kakor tudi za grabljenje in košnjo stelje. Zaradi tega in spričo naravne občutljivosti so danes ti gozdovi precej razredčeni, drevje slabo raste in daje slab, manj kvaliteten les.

Gospodarsko zelo pomembni so tudi jelovi in smrekovi naravni gozdovi na silikatnih tleh. Največ jih je na Pohorju in Kozjaku ter na slovenjegraškem območju ,manj pa na alpskem obrobju. Visokogorski in bukovi naravni gozdovi na silikatih so samo na Pohorju, acidofilnih (kislih) borovih gozdov pa je največ v nižinsko gričevnatem svetu Ljubljanske kotline. Jelovi in smrekovi naravni gozdovi na karbonatih so močneje zastopani na visokih planotah Pokljuke in Jelovice. Njihov les je zaradi kakovosti in počasne rasti zelo cenjen.

Termofilni bukovi gozdovi na prisojnih legah, bukovi gozdovi osojnih leg na dolomitnih tleh ter submediteranskih gabrovih gozdovih so zaradi občutljivih rastišč pretežno varovalni gozdovi.

Naravni Gozdovi - Goban
Naravni Gozdovi – Goban

Predvsem varovalno vlogo imajo naslednji gozdovi:

Termofilni gozdovi hrastov in gabrovca, alpsko grmovno rastlinje, bazifilni borovi gozdovi. Njihov delež je cca. 3 % od vseh gozdov v Sloveniji, poglavitno vlogo imajo pri varovanju tal pred odnašanjem zemlje.

Pri nas ne poznamo velikih umetnih nasadov, ki jih tako pogosto srečujemo v nekaterih sosednih državah in ki v pokrajini delujejo tuje, nenaravno in vsiljivo. V naših gozdovih prevladujejo domače drevesne vrste, prilagojene rastiščem in ugodno pomešane med seboj. Zaradi tega so gozdovi zdravi, odporni proti gozdnim boleznim in škodljivcem ter drugim naravnim ujmam. Gozdno drevje se dobro pomlajuje, gozd pa se povečini obnavlja naravno, iz semena. Zato naj bo naša skrb, da ohranimo gozdove čimbolj naravne, saj s tem ne bo njihova gospodarska vrednost in pomembnost nič manjša kot doslej, njihova izredna vegetacijska pestrost pa bo še naprej dajala svojski pečat vsej slovenski pokrajini.

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekParadižnik in pinciranje
Naslednji članekKroton – Čudežni Grmiček
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.