Deli s prijatelji
Narcise
Narcise

Kdo je Narkisos (grško) ali Narcis? Nenavadna osebnost stare grške mitologije, božanski sin rečnega boga Kefisa in nimfe izvirov Leiriope,  lepotec kot bajeslovni Adonis. Ko je pil vodo iz mirnega studenca, je zagledal svoj očarljivi obraz in se v trenutku zaljubil vanj in v samega sebe. Ta neutolažljiva in nenasitna ljubezen ga je vsega prevzela, mučila in izčrpavala, dokler ni povsem oslabel. Nazadnje se je že povsem shiran preoblikoval v čudežno cvetico – narciso. Še danes so narcise simbol nepotešljive ljubezni in neizpolnjenega hrepenenja.

Bajeslovni motiv iz Narcisovega življenja je večkrat uporabljen v slikarstvu in kiparstvu; pri nas je znan Narcisov vodnjak z gradu Bokalce, umetniško delo Robbove delavnice. Znano Robbovo delo je pred ljubljanskim magistratom in sicer »Vodnjak treh kranjskih rek«. Narcisov vodnjak stoji danes na dvorišču omenjene stavbe. Narcisa je pri Angležih mnogo bolj priljubljena kot tulipa ali hijacinta. To velja tudi pri nas na deželi, le poglejte čez plot kmečkega vrta! V Lisah (Lisse) na Nizozemskem sem spoznal, kako je treba uporabljati narcise v parku in vrtovih. Tam jih prikazujejo masovno na velikem prostoru in v širokih zaplatah, ki jih sestavljajo manjše ali večje skupine in skupinice. Tudi na vrtu, zlasti v trati jih podobno izkoriščamo. Posamezna narcisa ni učinkovita, zato jih sadimo vselej po več skupaj. Vsako barvo ali sorto predstavljamo tropoma brez ostrih prehodov iz barve v barvo. Čisto naravno in neprisiljeno naj sega sorta v sorto. Na robovih skupin je tu in tam še kakšna narcisa, morda po dve ali tri, ki so se kot zastale ovčke odmaknile od glavnega tropa. Manj kot pet čebul ne sadimo v posamezno skupino. Ko jih sadimo na vrtno trato, posnemamo motive iz gorske ali obrečne prirode. Kako idealno in neprisiljeno jih je narava razmestila na Golici! Niso sajene ne ob vrvici in ne z metrom v roki; čisto naključno, po naravni zakonitosti, so našle svoj življenjski prostor in vsem všečno medsebojno razdaljo.

Kje rastejo narcise v divji, od človeka neurejeni naravi

Rastišča so zelo različna, povečini zavzemajo prave narcise (Narcissus poeticus in N. angustifolius) nekoliko vlažne gorske in alpske travnike in pašnike z zelo humozno in nekoliko okisano zemljo. Podobna so rastišča ob potokih in rekah, kjer je travnat svet rahlo zamočvirjen in kjer rasteta kisla trava in šaš poleg sladke. Zgrešeno bi bilo, če bi iz tega zaključili, da hočejo takšne talne razmere tudi v vrtu in parku! Nikakor ne, saj niso vse narcise iz opisanih razmer. Priljubljene mnogocvetne kobulaste narcise (N. tazetta) ne rastejo le v naši Istri na travnikih, njivah in vinogradih z ustrezno vlago, ampak celo v puščavi. Znana je pustinja Sharon po bogastvu narcis – tacet, omenjene so celo v svetem pismu: »…in suha krajina bo veselo zaživela cvetočih lilij.« Svetopisemske lilije iz Jesaje so dejansko narcise, ki se pojavijo v deževni dobi v neizmerni obilici celo v pustinji. Taceti je podobna papirnata narcisa (N. papyraceus), ki je razširjena v sredozemskem vegetacijskem območju od Španije do Grčije. Njeno rastišče je suho in sončno, priljubljena so prisojna vinogradniška pobočja; sodi k mnogocvetnim (5 do 20) snežno belim narcisam. Podobna zlatorumena narcisa (N. aureus) raste najraje na njivskih ozarah in med njivskih grivah.

Tudi zlatorumena je doma v Sredozemlju in cvete ravno tako pozimi. Septembra in oktobra cvete v kamnitih tleh in suhi zemlji zapoznela narcisa (N. serotinus).

Že ta majhen pregled dokazuje, da poznamo narcise suhih in mokrih tal. Ker so dandanašnje narcise produkt križanja spontanih mutacij in vztrajnih selekcij, je razumljivo, da so glede tal izbirčnejše od divjih narcis. Zanje zemljo globoko predelamo, hkrati jim nudimo vrtnarsko šotnico, ki je obogatena z rudninskimi solmi. Vsekakor je obdelana (kultivirana) vrtna zemlja najboljše rastišče, zlasti če je bogata humusa in rudninskih gnojil. Gnojila uporabljamo po cvetenju, ko se začnejo razvijati listi. Asimilacijske liste ohranimo čim dlje, torej do začetka njihovega odmiranja, to je do sredine junija, pri ranih in zimskih vrstah vsaj do sredine maja.

Kdaj sadimo narcise

Na kmetih jih presajajo, ko so odcvetele; nisem opazil, da bi jim tako zgodnje presajanje škodilo. Čebulice, ki prihajajo iz Nizozemske, sadimo po možnosti jeseni, konec avgusta do začetka novembra. Jeseni sajene čebulice bolj cvetijo.  Obilica cvetov narašča iz leta v leto, vendar začne cvetnost popuščati, ko je okoliška zemlja izčrpana in utrujena. Zaradi utrujenosti ne sadimo narcis zaporedoma na isto mesto. Narcisam v trati gnojimo vsako jesen z vrtnarsko šotnico (bio humovit ipd.) ali z uležanim hlevskim gnojem. Spomladi, ko začnejo narcise poganjati, pograbimo in odstranimo ostanke gnoja. Organska gnojila, seveda tudi kompost, koristijo narcisam in trati hkrati. Posebno jim škodi rana košnja, ki odreže premlade In neizkoriščene liste. Praviloma pokosimo liste šele potem, ko kažejo prve znake odmiranja in rumenenja. Vsekakor jih ohranimo čim dlje, da se čebula lahko zveča in obnovi in nabere dovolj asimilatov za naslednjo cvetno sezono.

Kako globoko sadimo čebule

Narcise raznih vrst in sort imajo različno debele čebule, zato ne kaže navajati določenih globin po neki šabloni. Zanimivo je, da narcise in tudi druge čebulnice, zlasti pa lilije, če smo jih sadili preplitvo, same uravnajo globino. Korenine se namreč, če je to potrebno, krčijo in potegnejo čebulo v zaželeno globino. Napaka je večja, če sadimo pregloboko, kajti tedaj je globinska korektura počasnejša in težja, šele na novo nastajajoče obstranske čebule lahko uravnavajo globino. Torej je priporočljiveje saditi bolj plitvo kot pregloboko. Staro vrtnarsko pravilo pravi: »Sadi dvakrat globlje, kot je čebula visoka

V lažjih in peščenih tleh sadimo nekoliko globlje kot v ilovnatih. Kulturne narcise, zlasti velikocvetne »trompetovke«, tako ne uspevajo v težkih ilovnatih do glinastih zemljah, če niso dovolj precedne. V mokrih tleh je drenaža nujna. Idealna zemlja za narcise je: peščeno humozna ilovka, ni prekisla (ne mnogo izpod 6 pH in ne mnogo nad 7 pH) in ne prebazična.

Kdaj jih presajamo

Če popušča cvetnost narcis, potem so izstradane. Tedaj jih presadimo na novo rastišče. Ko presajamo, se vprašamo, kako blizu smemo saditi? Najmanjša razdalja je 10 cm od čebule do čebule. Nekaj čebul bomo sadili ozko (10 cm), nekaj bolj narazen (15 do 20 cm), torej menjamo razdaljo v okviru določene skupinice, sicer ne dosežemo zaželene neprisiljene skupine. Nizozemske čebule so najlepše v drugem letu, potem začnejo popuščati in sicer najprej po velikosti cveta, potem še po številu. Cvetnost in lepoto je možno ohraniti več let le z rednim gnojenjem.

Velecvetne in tudi druge narcise rade shirajo, zlasti če jih nismo pravočasno presejali v novo deviško zemljo. Dragocene vrste bomo pred hujšo zimo prekrili s smrečjem. To velja zlasti za tacete in njihove križance, za cikiamovke (N. cyclamineus), pritlikavke (N. minor) in tudi za špansko narciso.

Sodijo narcise tudi med druge vrtne cvetlice

Narcis ne sadimo samo v trato, ampak tudi med druge vrtne cvetlice, zlasti med zgodnje perunike (Iris), maslenice, orlice, trave, ; nizke vrste pa med modre zvezdice ali modri pljučnik. Tudi spominčice se dajo družiti z nekaterimi rumenocvetnimi narcisami, celo s podobno torilnico. Drobne narcise se zgubijo v trate, zato jih sadimo med zimzelen, krčnice, vijolice, teloh ipd. Narcise so tudi priljubljene obrobne rastline v cvetličnih koritih, zelo ljubek droben obrobek dasta npr. ciklama in pritlična narcisa.

Narcise dajo pozimi »rezan« cvet; zlasti določene sorte, če jih silimo k ranemu cvetenju v rastlinjaku. Hkrati so na voljo tudi siljene tulpe. Uporaba narcis je torej mnogostranska, mesto jim ni le v vrtu in parku, ampak tudi v lončku in vazi. Iz narcis so čudoviti venci in šopki.

Narcisam pravijo ponekod tudi bedenice (bedenke). Tolmačenje, da prihaja to ime iz »badnjaka« (primerjaj badnji dan in čas cvetenja), je po moje zgrešeno. Ime se bolj naslanja na »bedenj« (ba-denj),  vrsto čebra, kar je razumljivo, saj je cvetna »čaša« (krona) dejansko podobna »bečvici« (kadici). Razumljivo je tudi ime »jurjevka«, saj cvete ob Jurjevem, ne pa na »badnjak«, ki je v Beli krajini dan pred Božičem. Druga imena (ključavnica, breznica,  jalovka, medenka) so dandanes že redkokje v rabi. Tudi nekdanja in pravilnejša moška oblika »narcis« se je umaknila ženski »narcisa«. Mnogo narcisovih suhih listov v krmi povzroča baje jalovost krav, od tod narodno ime »jalovka«, ime »breznica« se nanaša na zgodnje cvetenje (primerjaj brezov ali marčev sneg), »ključavnica« pa na obliko privenčka.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekPraprot rastlina z bujno rastjo
Naslednji članekOkrasne čebulnice za vse čase
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.