Deli s prijatelji
Nasveti za vsakdanjo rabo
Nasveti za vsakdanjo rabo

Zgodnja rabarbara

Rabarbara je doma v vzhodni Aziji, na Kitajskem in v Tibetu. V Evropo je prišla prek Rusije v srednjem veku, in sicer kot zdravilna rastlina. Šele razmeroma pozno so jo začeli uporabljati za jed. Posebno se je priljubila Angležem, ki so med prvimi začeli odbirati rastline s čim debelejšimi, čim daljšimi in krvavordečimi peclji. Rdeča obarvanost pecljev, pogosto tudi mesa, nasploh velja za znak kakovosti sorte.

Do prvega sadja iz domačega vrta nas loči še nekaj dolgih mesecev. Če pa v vrtu raste kak grmič rabarbare, katere sočni, kiselkasti listni peclji so sicer eni prvih pomladanskih ‘sadežev’, mu lahko pripomoremo k še hitrejšemu odganjanju.

Rastlina bo odgnala nekaj tednov prej, če jo bomo pokrili s kupolo iz pleksi stekla ali s kakim drugim pokrovom, ki prepušča svetlobo. Tla se bodo hitreje segrela, zrak pod kupolo bo omilil hlad noči.

Siljenje pa lahko poteka tudi v temi; že konec januarja ali v februarju čez korenine enostavno poveznemo velik čeber ali vedro. Obdamo ga z razpadajočo organsko snovjo in slamo, najbolje pa s svežim, s slamo zmešanim konjskim ali kakim drugim hlevskim gnojem. Mlada, nežna stebla bomo lahko začeli obirati kake tri tedne prej kot sicer.

Ker se korenine na ta način precej izčrpajo, rastlini nato pustimo, da si čez poletje opomore, in ji leto ali dve s siljenjem prizanesimo oziroma silimo sosednjo rastlino.

Pozno jeseni rabarbaro pognojimo s popolnoma zrelim govejim gnojem ali s kakovostnim kompostom. Vsaka rastlina naj dobi tri polne lopate gnojila, na novo posajene in tiste, ki smo jih silili, pa tudi po pet lopat. Del gnojila plitvo vkopljemo v tla, del pa pustimo na površju.

Pomembno je tudi odstranjevanje cvetnih stebel. Le te odlomimo takoj, ki jih opazimo. Cvetoča rabarbara se precej izčrpa, pa tudi peclji so manj kakovostni. S puljenjem stebel običajno – odvisno od vsakoletnih vremenskih razmer – prenehamo približno sredi junija. Peclji kasneje niso več prave kakovosti, pa tudi rastlina se preveč izčrpa. Rabarbaro pa lahko uporabimo tudi drugače.

Ste vedeli da je rabarbaro mogoče z uspehom uporabiti kot sredstvo proti glivičnim boleznim? Sredstvo je preizkušeno pri pepelasti plesni in peronospori na vinski trti in pri paradižnikovi plesni. Liste prelijemo z vročo vodo in jih več ur namakamo v njej. Rastline, ki se z rabarbarinim čajem škropijo enkrat tedensko, ostanejo zdrave.

Zavarujmo debla pred soncem

Če je drevje jeseni ostalo brez premaza, je zdaj zadnji čas, da ga zavarujemo pred temperaturnimi nihanji. V februarju sonce postaja vedno močnejše in krepko segreje temno drevesno skorjo na prisojni strani, medtem ko je deblo na senčni strani lahko izpostavljeno zelo nizkim temperaturam, tudi do minus deset stopinj. Pri tem v tkivu nastajajo velike napetosti, ki povzročajo pokanje skorje in luba.

Zato deblo in debelejše veje premažemo z apneno brozgo, ki svetlobo odbija in preprečuje pretirano segrevanje tkiva. Pomembno je, da za to poskrbimo pravočasno – v marcu je lahko že prepozno, čeprav bi nas pri delu manj zeblo v roke…

Če pa imamo v vrtu le nekaj dreves, si lahko pomagamo na sicer nekoliko manj učinkovit (veje bodo še vedno brez zaščite), a enostavnejši način: ob prisojno stran debla prislonimo desko.

Preglejmo črni ribez

V februarju pregledamo črni ribez, če ga ni morda napadla ribezova brstna pršica. Napadeni brsti so nabrekli in okrogli, v enem brstu pa je na tisoče pršic oziroma njihovih jajčec. Od marca in od aprila dalje začno pršice zapuščati svoja zimska prebivališča, ki se počasi sušijo, ter se podajo novim, svežih sokov polnim brstičem naproti. Pri tem jim pomagajo veter ter listne uši in druge živali, pot pa jim olajša tudi neposredno dotikanje vejic med sosednjimi grmi. Od zgodnjega poletja dalje se pršice naseljujejo v mladih brstih, kjer se začno hitro razmnoževati. Povrhu pa so v slini pršic pogosto tudi podnajemniki, med njimi različni virusi, ki lahko povzročijo dodatne težave. Če je pojav pršic močan, grmi le zelo slabo rodijo.

Vse nabrekle, okužene brste zato že v februarju potrgamo in sežgemo. Močno napadene veje globoko porežemo ali popolnoma izrežemo ter sežgemo. Napadene grme v času cvetenja temeljito poškropimo z vratičevim pripravkom.

Za pripravo škropiva uporabimo posušen ali svež vratič. 150 g suhe zeli skuhamo v 5 l vode, za isto količino vode potrebujemo 1,5 kg sveže zeli. Pripravek nato še razredčimo v razmerju 1 : 1 in škropimo.