Deli s prijatelji
Navadni slez
Navadni slez

Althaea officinalis po latinsko, navadni slez ali ajbiš, kot ga imenujemo po domače, je znana in zelo razširjena zdravilna rastlina. Spada v družino sleznic Malvaceae. V polni rasti doseže višino več kot 1,5 m in je zelo slikovit na vlažnih travnikih in grmovnih krajih v divjih travniških združbah Slovenije, čeprav so redka nahajališča, ki bi zagotavljala zadostno preskrbo s tem rastlinskim zeliščem v Sloveniji. Svoje potrebe Slovenije zapolnjujemo z nakupom iz naravnih nahajališč, pa tudi vse več iz tujine. Rezano rastlinsko zelišče je brez povrhnjice in v obliki kockic, ki so sestavni del čajnih mešanic in so posebno znamenje kakovosti. Vonj sleza je poseben in šibek. Okus je sladkoben in zelo sluzast. Pri vlaženju se zelišče zaradi sluzi precej vleče. Vsebuje do 35 % sluzi, ki so hladno topne v vodi, njihova temeljna forma so polisaharidi. Druge sestavine so še škrob, saharoza in beljakovine. Navadni slez je znano domače zdravilo. Vodni izvleček deluje s sluzmi pomirjevalno na razdraženo sluznico dihal in prebavil. Radix Althaeae -slezove korenine delujejo v čajnih mešanicah proti prehladu. Pogosto pripravljajo tudi sirup iz vodnega izvlečka z dodatkom sladkorja. Če pripravljamo le čaj, ga pripravimo s hladno vodo; segrejemo ga šele tedaj, ko se aktivne snovi izlužijo. Pri večji koncentraciji je videti čaj precej viskozen. Poleg oblike kockic se pogosto uporablja to rastlinsko zdravilo tudi v obliki prahu. Seveda pa so pri tem mogoče tudi zamenjave oziroma ponaredki s cenenimi rastlinskimi nadomestki.

Navadni slez raste samoniklo na vlažnih in prepustnih tleh ob potokih. Tudi pridelovanje zahteva taka rastišča, kjer je dovolj vlage in so tla prepustna za razvoj korenin in lažji izkop.

Navadni slez je večletna zelnata rastlina. Korenina ima na zgornjem delu očesca, iz katerih poženejo vsako leto poganjki, ki zrastejo v stebla.

Korenina je zunaj rumenkasta, razvejena in znotraj bela. Na steblu so srčasti listi in v njihovih pazduhah so se razvili svetlo rožnati ali belkasti cvetovi, ki imajo po pet venčnih listov. Cvetovi so v pazduhah listov združeni v šopasta socvetja. Rastlina cveti od junija do septembra in seme zori od julija. Teža 1000 semen je 2 do 3 grame. Seme dobro in hitro kali in je uporabno dve leti. Je rjavo in okroglo ploščato. Korenina dobro prezimi.

Navadni slez ni primeren za težka tla

Navadni slez zahteva celinsko podnebje za pridelovanje. Primerne so srednje vlažne, ne pretople lege, korenina prenese precej mraza; po nekaterih virih tudi do -30 °C. Priporočajo pridelovanje tam, kjer je več kot 600 mm padavin na leto. Tla naj bodo naplavna, lahka, peščena z dobro strukturo. Ajbiš ni primeren za težka tla. Če ga pridelujemo, naj bodo tla rodovitna, prepustna in dobro založena s hranili. Nekajdnevna poplava spomladi rastlini ne škoduje. Navadni slez pridelujemo na istem mestu leto ali dve, kar je odvisno od načina pridelovanja. Poznamo pridelovanje s semenom, vzgojo sadik in saditvijo in z delitvijo starih korenin. Predvsem na večjih površinah poznamo setev na stalno mesto; na manjših površinah ali v domačem vrtu pa rastline sadimo oziroma delimo stare korenine. Na večjih površinah moramo skrbeti za primerno prejšnjo kulturo, ki naj bo žito ali okopavina. Tudi na isto mesto naj pride ajbiš šele po 4 do 5 letih. Tla obdelamo globoko, da se korenine lahko bujno razvijejo. Primerna je jesenska priprava tal. Na dobro pripravljena tla sejemo jeseni ali spomladi. Primerna je setev aprila na medvrstno razdaljo 50 cm, za kar potrebujemo 5 do 7 kg semena na 1 hektar. Sejemo na globino 1 cm. Vznikne neenakomerno v 4 do 6 tednih.

Ko se rastline dobro vrastejo, jih, če je potrebno, redčimo in okopljemo. To večkrat ponovimo, dokler rastline ne sklenejo vrst. Če je potrebno redčenje, jih redčimo na 30 do 40 cm. Gnojimo, kolikor je potrebno, saj morajo biti tla dobro založena s fosforjem in kalijem, z dušikovimi gnojili pa gnojimo v treh obrokih v skupni količini 100 do 140 kg/ha. Od bolezni in škodljivcev so pomembni  rja in bolhači, ki pa samo v nekaterih letih napravijo pomembnejšo škodo. Na manjših površinah rastlino sadimo spomladi, oziroma posadimo dele starih korenin. Oskrba čez leto je podobna, kot če vzgojimo rastlino iz semena, le da je podrobnejša in bolj ali manj ročna.

Korenine izorjemo prvo ali drugo leto gojenja jeseni ali spomladi. Med rastjo pa lahko nabiramo list oziroma ga kosimo, pobiramo lahko tudi cvet in seme. Predvsem cvet je znan kot »okras« v čajnih mešanicah. Pri košnji listja moramo računati z manjšim pridelkom korenin. Korenine izorjemo s plugom, operemo in razrežemo. Sušimo jih v sušilnicah pri 45 °C ali v manjših količinah v dobro ogrevanem prostoru. Pridelovanje sleza ni zanimivo samo na veliki površini, na njivi, pač pa tudi v domačem vrtu. Rastlina je bujne pokončne rasti in daje pestrost vrtu. Ni le zdravilna, temveč tudi okrasna in medovita. Glede nege je nezahtevna. Tako smo tudi vedno preskrbljeni z zdravilnim rastlinskim zeliščem, saj ga imamo pri roki. V prehladnih dneh pa je primerna mešanica medu z ajbiševimi koreninami, ki jih stremo v prah in dobro vmešamo z medom.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekTermiti živijo tudi pri nas
Naslednji članekVoda kot prvina vrtnega oblikovanja
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.