Deli s prijatelji
Floks - Plamenica
Plamenica

Plamenico (Phlox paniculata – flox) presajamo jeseni. Sadimo jo največkrat vzdolž poti ali zgradb ter za navidezne razmejitve v domačem vrtu. Vse leto ima zeleno listje, ki ga porežemo jeseni, ko porumeni.

Plamenico ali floks zelo dobro poznamo tudi Slovenci. Divje vrste plamenice rastejo po toplejših predelih Severne Amerike. Žlahtnitelji so jih prinesli v vrtove in s križanji zboljševali njihove lastnosti. Poznamo trajne in enoletne vrste. Številnejše so trajne vrste, ki zelo uspešno rastejo na istem mestu več let.

Med seboj se razlikujejo po višini rasti, času cvetenja, barvi in velikosti cvetov ter po toplotnih zahtevah. V naših vrtovih je videti v glavnem rožnate, včasih škrlatno rdeče in bele plamenice, visoke do 60 cm.

Iz vrtnarske literature in nekaterih tujih cenikov pa bi lahko izbrali trajne pritlične plamenice, visoke od 10 do 15 cm, ali pa do 120 cm visoke s cvetovi v vseh barvah, od vijolične in modre, karminasto rdeče do pastelnih odtenkov.

Najnovejše sorte so zanimive predvsem zaradi temneje obarvane sredine cveta. Ti barvni opisi veljajo za vse vrste trajnih in enoletnih plamenic. Zanimive so sorte, ki jim po prvem, zgodnjem cvetenju odcvela stebla porežemo, da jeseni še enkrat zacveto, npr. sorti ‘Anna‘ z rdečim cvetom in ‘Hilda‘, bela z rožnatim očesom. Obe zrasteta do 60 cm visoko. Zanimiva za obrobke in skalnjak je plazeča se plamenica, ki zraste do 30 cm visoko in ima sorte z rdečimi, vijoličastimi in modrimi cvetovi. Še bolj pri tleh se plazijo plamenice ‘Hibrida’ s skoraj vijoličastimi cvetovi, ki ostanejo zelene čez zimo tudi v našem podnebju.

Floks - plamenica
Floks – plamenica

Vse vrste plamenic rastejo v lažji zemlji, bolj jim ustreza polsenčna ali vsaj bolj sončna lega. Tla nikakor ne smejo biti prevlažna, sicer rastlina propade. Enako velja za enoletne plamenice. Te moramo seveda sejati spomladi ali saditi kupljene sadike.

Omenil sem že, da je jeseni čas za presajanje trajnih plamenic. Presajamo sadike, ki smo jih dobili od matične rastline na domačem vrtu ali pri vrtnarju. V nekaj vrtnarijah sem povprašal, kako je z nabavo sadik plamenice.

Natančnejših podatkov, katere izmed novejših in bolj zanimivih sort imajo, žal nisem dobil. Obljubljali so, da bodo v prihodnje razmnožili več sadik; torej lahko upamo, da jih bomo dobili v nekaterih večjih vrtnarijah, morda pa še laže pri kakem vrtnarju ljubitelju.

Plamenica zasluži mesto med trajnicami na cvetlični gredi tudi v manjšem mestnem vrtu. Če jih gojimo predolgo na istem mestu, jih rada napade pepelasta plesen. V takem primeru pustimo rastlino odcveteti, nato porežemo stebla do tal ter gredice poškropimo z enim izmed bakrenih pripravkov.

Najpogostejši sovražniki v nasadu plamenic so trajni pleveli. Uničujemo jih s temeljitim pletjem in okopavanjem zgodaj spomladi. Herbicidov ne kaže uporabiti, ker bodo škodili tudi kulturni rastlini. Tudi med letom pulimo in odstranjujemo plevele, posebno plazečo se pirnico in slak, ki sta še bolj trdovratna.

Najnovejši mali oglasi