Deli s prijatelji
Verticillium albo-atrum
Prizadet krompirjev list, okužen z glivo Verticillium albo-atrum

Venenje krompirja pod vplivom patogenih gliv

Preveč bi bilo opisovati vsako povzročiteljico krompirjevih bolezni posebej, zato v tem sestavku predstavljam patogene glive iz treh rodov, ki povzročajo podobna bolezenska znamenja na krompirjevih rastlinah v rastni dobi in so opazna v obliki rumenenja, zvijanja in sušenja listov ter vse rastline. Na že uskladiščenem krompirju pa se bolezenska znamenja močno razlikujejo, a o tem bom pisal kdaj drugič. Izgube, ki jih povzročajo patogene glive, povzročiteljice venenja krompirja v rastni dobi in pozneje na že uskladiščenem krompirju (gomoljih), so v naših ekoloških razmerah pridelave in skladiščenja vse večje in pogostejše. Življenjski krog (biologija) teh gliv si je močno podoben, čeprav se po obliki organov in procesih, ki jih povzročajo v krompirjevih rastlinah, razlikujejo. Spadajo med talne glive, za katere je značilna sposobnost hitrih prilagajanj na novo okolje oziroma spremenjene razmere.

Patogena dejavnost teh gliv se začne z okužbo mladih poganjkov krompirja ob vzniku oziroma že kaličev v skladišču semenskega krompirja. Bolezenska znamenja, ki jih povzročajo na krompirjevih rastlinah, so si zelo podobna, in če niso dovolj izrazita, jih lahko spregledamo ter pogosto pripišemo abiotičnim dejavnikom (suša, vročina, talne razmere). Kužnost gliv povzročiteljic venenja krompirja je zelo odvisna od njih, zaradi česar jih uvrščamo med šibke zajedavce. Z okuženim semenskim krompirjem se glive prenesejo v skladišče, kjer se nadaljuje njihova patogena dejavnost. Če so skladiščne razmere ugodne, se glive na gomoljih ali v njih razvijejo bolj ali manj intenzivno in povzročajo večje ali manjše izgube na semenskem, merkantilnem krompirju ali krompirju za industrijsko predelavo. Z okuženim semenskim blagom se nadaljuje življenjski krog gliv zunaj na polju, čeprav le-te preživijo tudi v tleh na ostankih rastlin ali celo na nekaterih gostiteljskih zelikah (plevelih).

Verticillium
Naravno okužena krompirjeva steblika z vrsto Verticillium

Povzročiteljice venenja krompirja vrste Fusarium

Splošen izraz za bolezen, ki jo povzročajo vrste Fusarium, je znan pod imenom »bela trohnoba« na gomoljih. V rastni dobi pa se bolezenska znamenja kažejo v obliki venenja in so močno podobna onim iz rodu Verticillium. Zato je zanesljiva diagnoza bolezni mogoča le z izolacijo in gojenjem gliv na hranilnih podlagah v laboratoriju. Izraziti simptomi na okuženih rastlinah se pojavijo predvsem v suhih in toplih obdobjih, ko delno ali v celoti porumenijo najprej spodnji listi. Rumenenje in venenje krompirjevih rastlin sta podobna in se širita enako kot pri vrstah Verticillium. Na prečnem prerezu stebla so vidna podobna znamenja: prevodno tkivo se pod vplivom delovanja gliv obarva rjavo. Vzrok venenja so tudi mikotoksini oziroma strupeni presnovki, ki jih glive ustvarijo v krompirjevi rastlini in nanjo delujejo fitotoksično. Posledice tega so že omenjena znamenja in v skrajnih primerih propad celotne rastline.

Vrste Verticillium

Ne glede na to, da so bolezenska znamenja včasih zelo podobna prej omenjenim, se kljub temu v nekaterih podrobnostih močno razlikujejo. Venenje, ki ga povzročajo glive rodu Verticillium, lahko spregledamo, če se bolezenska znamenja pojavijo malo pred zorenjem krompirja, kar se pogosto dogaja. Najprej porumenijo spodnji listi, deloma enostransko. To znamenje je najbolj razpoznavno in značilno za okuženost krompirja z glivami vrst Verticillium,. Listi začnejo velikokrat veneti le na enem

samem poganjku v stebliki (grmu). Nato listi porjavijo in posušeni obvisijo na še zelenem steblu. Venenje se začne nenadoma, najpogosteje tedaj, ko krompir cveti. Močno prizadete rastline so bolj grmičasto zbite rasti in se sčasoma posušijo (zgodnje zorenje). Navadno je okuženo le eno steblo, pogosto pa se zgodi, da je prizadeta vsa steblika razen enega poganjka, ko odmro vse druge, ostane ta neprizadet. Na prečnem prerezu spodnjega dela stebla so vidni rjavi deli prevodnega tkiva. Verticiliozno venenje lahko zamenjamo z onim, ki ga povzroča gliva Colletotrichum coccodes, vendar slednja bolj prizadene podzemne organe, predvsem korenine in stolone (podzemna stebla); ta pojav je pri vrstah Verticillium redkost. Odmrla stebla so prevlečena s svetlo zeleno prevleko glive, kjer nastajajo konidiofori (trosonosci) in številni konidiji (spore). Poleg le-teh se v poznejši fazi oblikujejo trajna glivna telesa in mikrosklerociji pri vrsti V. dahliae oziroma spleti hif trajnega micelija pri V.albo-atrum.

Colletotrichum coccodes
Colletotrichum coccodes – okužen in zdrav krompir

Vrsta Colletotrichum coccodes

V rastni dobi se listi okuženih rastlin obarvajo rumeno, zvijejo od robu proti zgornji ploskvi in se kmalu zatem posušijo. Pri močnejših okužbah se na steblih v pazduhah listnega vretena nastajajo značilni zračni gomoljčki. Stebla obolelih rastlin ostanejo dalj časa normalno sveža in zelena, posušeno listje pa obvisi na pecljih (vretenih). Pozneje se tudi stebla posušijo, postanejo vzdolžno žlebičasta in usnjata. Na okuženih steblih se loči povrhnjica od ksilema. Značilno za to venenje je zgodnje odmiranje korenin. Okužene rastline v primerjavi z verticilioznim venenjem odmrejo počasneje. Obolele rastline so neenakomerno razporejene po vsem nasadu, kar je značilno tudi za okužbo z glivami Verticillium spp., vendar obolenje zajame tudi do nekaj deset kvadratnih metrov velike praznine (niše). Bolezen v tej fazi imenujemo krompirjev ožig.

Izvor okužb

Za vse je značilno, da njihova patogenost (virulenca) ni tako zelo odvisna od sposobnosti prodora v krompirjeve rastline in razvoja v njihovih organih, kjer izzovejo bolezenska znamenja, kot od vremenskih razmer, ki prevladujejo v primernem času za okužbo in od občutljivosti kultivarjev.

Glive iz rodu Fusarium preživijo v tleh s pomočjo trajnih spor, ki jih imenujemo klamidospore. V rastni dobi lahko prodrejo v rastline skozi korenine, stolone, lenticele in očesa mehanično ali z encimi. Krompirjevi gomolji so toliko bolj okuženi, kolikor dlje časa so vremenske razmere ugodne za prodor in razvoj glive v rastlinah.

Vrste Verticillium pa se ohranijo v tleh na gostiteljskih plevelih in ostankih rastlin gostiteljic v obliki mikrosklerocijev (V. dahliae) ali v obliki trajnega micelija (F. albo-atrum). Ko hife micelija prodrejo v prevodno tkivo, ga zamašijo (traheomikoze). Posledica tega je uvelost, ker je moten dotok vode in hranilnih snovi v liste. Zaradi vročih in suhih vremenskih razmer so bolezenska znamenja na okuženih rastlinah še izrazitejša. To velja predvsem za V dahliae. Z okuženimi gomolji se bolezen širi tudi v skladišču. Podobno kot pri Vertillium spp. najdemo tudi glivo C. coccodes na ostankih okuženih rastlin in na gomoljih v skladišču v obliki sklerocijev oziroma njim podobnih acervulov (široka plitka plodišča z značilnimi ščetinami – setae).

Ostanki okuženih krompirjevih ali paradižnikovih rastlin so najpogostejši izvor okužb mladih poganjkov oziroma kaličev ob vzniku krompirja. Zato ugotavljamo, da je gliva C. coccodes samo ena od povzročiteljev venenja krompirja.

Izgube pridelka

Glive povzročiteljice venenja krompirja so v ugodnih vremenskih razmerah pogosto vzrok za izgube pridelka, kar v praksi težko ugotavljamo ali pa sploh ne opazimo. Pogosto je krompir okužen tudi z več zajedavskimi glivami, zato je ocena škode težavna in nepopolna. Glive namreč delujejo ena na drugo sinergistično. Izgube so zelo različne, kar je odvisno od trenutka pojava bolezni (bolezenskih znamenj), od razvojnega stadija (fenofaze) krompirjevih rastlin v nasadu ter od vremenskih razmer. V čim bolj zgodnji razvojni dobi so krompirjeve rastline okužene, zatem pa nastanejo ugodne vremenske razmere za razvoj gliv ter neugodne za razvoj rastlin (suša, pripeka, talne razmere), tem bolj bolezen zmanjšuje pridelek, kajti v zgodnjem razvojnem stadiju so gomoljčki še majhni ali se sploh še niso začeli razvijati (oblikovati), zato so posledice toliko hujše.

Nekateri avtorji navajajo celo, da je zmanjšan pridelek le takrat, ko so rastline močno okužene z Verticillium dahliae, medtem ko imata drugi dve vrsti tega rodu podrejeno (neznatno) vlogo. Podobne so navedbe tudi za vrsto C. coccodes. Literatura navaja, da je v nasadih lahko okuženih celo 50% krompirjevih rastlin, včasih pa jih je okuženih tudi 90%. V takih okoliščinah mnogokrat neposredne izgube dosegajo celo 60%.

Pri nas v Sloveniji so hektarski pridelki krompirja med najnižjimi v Evropi, saj znašajo približno 13 do 14 t/ha. To leto so bile ustvarjene oziroma zagotovljene optimalne razmere za okužbo in širjenje tej in njej podobnim patogenim glivam v gostiteljskih rastlinah. Taka poletja so pri nas pogosta, zato so tudi izgube pridelka precejšnje, čeprav to zmotno pripisujemo drugim dejavnikom.

Možnosti zatiranja bolezni

Okužbe izvirajo iz inokuluma (kužila) v tleh in gomoljev, ki so okuženi in uskladiščeni že ob izkopu. Zato preprečujemo okužbe mladih rastlin s kolobarjem, v katerem ni za omenjene glive dovzetnih poljščin: gojenih rastlin in samoniklih zelišč (plevelov). Sadimo le zdrave, neokužene gomolje. Zato je izločanje okuženih rastlin z gomolji vred v semenskih nasadih pomemben, če ne najpomembnejši ukrep. Zatiranje samoniklih zelik, ki so lahko gostiteljice gliv iz rodov Fusariu, Verticillium in Colletrichum, je naslednji agrotehnični ukrep za preprečevanje okužb krompirjevih rastlin v nasadu. Kemično varstvo v rastni dobi ni uspešno. Patogene glive se razvijejo v rastlini gostiteljici, zato protektivni (preventivni) pripravki niso učinkoviti, ker ne morejo prodreti v tkivo gomoljev skozi lupino. Edina možnost je tretiranje gomoljev pred skladiščenjem in med njim (ob dodelavi), predvsem semenskega materiala, ter pred sajenjem. Vendar so učinki teh ukrepov, tudi kadar uporabimo kemična sredstva, kar najmanjši pri glivi C. coccodes in vrstah Verticillium, nekoliko večji so pri fuzariozah.

O kemičnem varstvu bo več zapisanega v enem izmed naslednjih člankov, ko bomo obravnavali glive na že uskladiščenem krompirju.

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekMali in močvirski martinec
Naslednji članekOpis bolezni vin kot so: kan ali bersa, ocetni cik, mlečni cik, vlečljivost vina, miševina
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.