Deli s prijatelji
Nepozebnik
Nepozebnik

Na osnovi številnih osebnih vtisov lahko zatrdim, da je prav nepozebnik v času cvetenja tako privlačen, nenavaden in razveseljiv, da nikogar ne pusti hladnega. Le s čim nas tako pritegne?

Zimski meseci ločijo drevnino na dve veliki skupini: listopadne in zimzelene rastline. Krivično bi bilo reči, da listopadni grmi in drevesa hkrati z listjem izgubijo tudi vso privlačnost. Brez listne obleke razodenejo svojo obliko rasti. Pri mnogih vrstah drevnine je prav habitus ena izmed njihovih odlik, denimo pri grmovnicah, ki imajo značilno ime: nepozebniki.

V našem podnebju smo vajeni, da v mesecih od novembra do februarja ne vidimo cvetov in svetlih barv na grmovnicah.

Prvi nas razveselijo drobni rumeni cvetovi navadnega drena.

Na Kitajskem, Japonskem in v Severni Ameriki so doma grmovnice, ki spadajo v botanično družino nepozebnikovk. Rod Hamamelis ali nepozebniki so torej grmovnice, ki cvetijo potem, ko odvržejo listje, torej v zimskih mesecih. Poznamo dve skupini nepozebnikov: severnoameriške, kamor spadajo pomladanski (H. vernalis), velikolistni (H. macrophylla) in virginijski (H. virginiana) nepozebnik, ter azijske vrste; japonski (H. japonica) in dlakavolistni (H. mollis) nepozebnik ter njun križanec Hamamelis X intermedia, ki so ga vzgojili vrtnarji.

Ameriške vrste nepozebnikov v evropskih vrtovih redkeje najdemo, saj zaradi drobnih cvetov niso tako zanimive kot azijske. Na ameriški celini se te drevnine razrastejo v manjša drevesa, v Evropi pa se razvijejo v grme, ki niso višji od pet metrov, pogosto pa so precej širši. Prav ta široka rast glavnih vej, ki se, rahlo krivenčaste, iz iste točke pod nizkimi koti širijo na vse strani, jih pozimi naredi še privlačnejše. Pri nekaterih vrstah in sortah uvelo listje obvisi na vejah vso zimo, kar seveda zmanjša estetski vtis, vendar so ti listi vsaj skromna zaščita za drobne, nežne cvetove.

Glavna zanimivost

Cvetovi so seveda glavna zanimivost nepozebnikov. Svoj prvi vtis je izvrstno opisal znani angleški hortikulturist in pisec Roy Lancaster v knjigi Grmi v letnih časih: »Veje so bile posute s čopi pajkastih cvetov, ki so imeli rdeča telesa in valovite rumene noge.« Ta primerjava s pajki se vtisne v spomin, hkrati pa nas žive barve cvetnih lističev očarajo v letnem času, ko je vse sivo, rjavo in neizrazito.

Kar težko si predstavljamo, da ti drobni, do dva centimetra dolgi in do dva milimetra široki cvetni lističi rumenih, oranžnih, bakrenih in rdečih barv ter neštetih vmesnih odtenkov, ki sedijo v drobnih čašicah, prenesejo nizke temperature, dež in led. Upravnik arboretuma v belgijskem mestecu Kalmthout, kjer imajo eno večjih zbirk nepozebnikov, Harry van Trier pravi:

»V našem podnebju, kjer se temperatura januarja in februarja lahko spusti do 25 stopinj Celzija pod ničlo – ne vsako zimo, včasih pa vendarle – nismo nikoli opazili škode na grmih. Cvetovi včasih zmrznejo, a ko se temperatura dvigne, se cvetenje nadaljuje. Posameznih cvetov prva zmrzal ne prizadene. Preživijo tri ali štiri zmrzali in cvetijo naprej. Šele pozneje, ko so cvetovi dozoreli in so jih žuželke oprašile, mraz povzroči, da cvet porjavi in odmre.« Popki azijskih nepozebnikov so pripravljeni že v poznem poletju, zato v milejšem podnebju lahko vzcvetijo že ob božiču. Gotovo pa vas bodo cvetoče veje razveselile, če jih pravočasno odrežete in postavite v vazo.

Čas cvetenja

Ameriški nepozebniki zacvetijo v jesenskih mesecih. Tako smo virginijski nepozebnik videli vzcveteti v Arboretumu Volčji potok, ko še ni odvrgel vseh rumenečih listov. Drobni, rumenkasti cvetki se odpirajo med zorenjem okroglih plodov, podobnih drobcenim lešnikom, torej ni čudno, da Nemci pravijo tej družini okrasne leske. Angleško ime »witch hazel« izvira iz nekdanje uporabe teh grmovnic v Severni Ameriki: evropski priseljenci so namreč veje uporabljali kot bajalice, in zaradi te domnevno čudežne sposobnosti in navidezne podobnosti z lesko (s katero pa nepozebniki niso v sorodu) so jo krstili za »čarovniško lesko«. Izvleček iz poparjenih poganjkov in listov nepozebnikov je zelo učinkovit pri celjenju odrgnin, iz teh rastlin pa pridobivajo tudi surovine za očesne kapljice.

Številni nepozebniki med cvetenjem opojno dišijo, kar je v zimskem zraku dodaten čar teh grmovnic. Ti osvežujoči vonji se razlikujejo celo med kultivarji iste vrste.

Za vrtnarje in ljubitelje okrasnih grmovnic so zanimive predvsem azijske vrste in številni kultivarji, ki so jih vzgojili v Evropi in ZDA. (Zanimivo je, da v domovini azijskih nepozebnikov teh grmov do nedavnega sploh niso upoštevali.) Harry van Trier je opisal zbirko nepozebnikov takole:

Nepozebnik – ponos Kalmthouta

»Arboretum v Kalmthoutu ima daleč največjo zbirko odraslih rastlin v zahodni Evropi. Pomembna je zato, ker so v njej primerki rastlin, ki jih drugje ne najdemo… zlasti zgodnje, starejše sorte, kot so H. mollis Pallida, H. x intermedia Jelena in nekatere druge, ki smo jih vzgojili tu v Kalmthoutu in so se razširile po svetu.

Prve selekcije, na primer Ruby Glow, je leta 1935 vzgojil gospod Kort, nekdanji lastnik te drevesnice. Drugo obdobje se je začelo s prihodom družine de Belder leta 1952 in traja še danes. Še vedno selekcioniramo nove sorte in menim, da bomo v bližnji prihodnosti spet lahko predstavili nekaj novih.

Zdaj iščemo posebne barve. Imamo jih že toliko, da verjetno kakšne izjemne ne bomo več odkrili. Radi bi vzgojili širše cvetne lističe, večje cvetove, lepo jesensko barvo listov in morda, če nam bo uspelo -pritlikave rastline. Nepozebniki so namreč precej veliki grmi in na majhnih zasebnih vrtovih jih ne morete saditi veliko.«

Pomladi, ko se nepozebniki olistajo, jih marsikdo zamenja za leske. Imajo podobne liste, vendar so med letom nezanimivi. Nekateri jeseni listje lepo obarvajo, rumeno ali celo rdečkasto. Iz drobnih »lešnikov« izstrelijo semena, več metrov daleč, vendar skoraj nikoli ne vzklijejo.

Nezahtevnost je prednost

Nepozebniki niso zahtevni glede vzgoje v vrtu. Radi imajo rahlo kislo prst, ki mora biti vedno vlažna, hkrati pa tudi odcedna. Če želimo lepo rast, jim moramo zagotoviti bogato prst. Nepozebnik prenese tudi sončno lego, če ima zagotovljeno talno vlago. Posadimo ga na mesto, kjer nas bo pozimi razveseljeval z živimi cvetovi, morda blizu hišnega vhoda ali pred zimzeleno živo mejo, da bo pred temnim ozadjem zablestel v razcvetu. Če imate majhen vrt, priporočajo kakšno izmed rumenih sort (H. m. Pallida, Sunburst, H. X L Arnold Promise).

Nepozebnik vam bo pomagal uresničiti sanje vsakega pravega ljubitelja, da njegov vrt nikoli ne bi bil brez cvetja.