Deli s prijatelji
Nešplja Mespilus germanica
Nešplja Mespilus germanica

V krajih, od koder izvira nešplja, je zelo malo razširjena. Gojijo jo v primerno toplih območjih prednje Azije in jugovzhodne Evrope, v srednji in zahodni Evropi in Ameriki. Pri nas so jo gojili še v starih časih, njeni plodovi pa so bili v prometu že v srednjem veku. Včasih je bila nešplja veliko pomembnejša kot danes in v Evropi tudi veliko bolj razširjena.

Nešplja (Prunus mespillus) najbolje uspeva v zmerno toplih krajih, kjer še uspeva vinska trta. Vendar nešplja pozimi prenese tudi nižje temperature kot vinska trta. Plodovi dozorijo tudi v hladnejših področjih in sicer pozno jeseni. Tako raste v Alpah vse do 700 m n. v., ponekod pa celo do 1100 m. Tudi na osojnin legah zelo dobro rodi in je hvaležna tudi za senčno lego. Zato jo lahko gojimo tudi med drugim visokim drevjem.

Nešplja in vzgoja

Razmnožujemo jo s semenom; če se odločimo za cepljenje, uporabimo za podlago glog, manj kutino, oskorušo ali hruško, lahko pa jo cepimo tudi na sejanec nešplje. Najboljša podlaga je beli glog. Cepimo konec avgusta ali v začetku septembra na speče oko (okuliramo). Nešpljo vzgajamo kot grm ali kot nizko do srednjedebelno drevo. Sorazmerno hitro zarodi in rodi vsako leto, plodovi pa se razvijejo na koncu enoletnih mladik. Cvetov pozeba ne prizadene, ker cveti zelo pozno in sicer konec maja ali v začetku junija. Nešplja je samooplodna in ne potrebuje drugega opraševalca. Rodi redno in zelo dobro kakih 12 let, pozneje pa se pridelek zmanjšuje.

V strnjenih nasadih jo sadimo v razdalji 4 do 5 x 4 do 5 m. Nešplja razvije zaprto pokončno krošnjo visoko 3 do 5 m, v širino pa 4 do 5 m. Posamezne veje rastejo zelo neuravnovešeno. Nešplja zahteva dobro strukturno in ne preveč mokro zemljo. Na nestrukturnih slabih tleh in ledinah raste slabše, daje manjši pridelek in tudi življenjska doba rasti je krajša. Vendar na splošno velja za zelo skromno in nezahtevno rastlino in sicer tako glede zemlje kot podnebnih razmer.

Obrezujemo bolj skromno

Nešpljo obrezujemo le ob sajenju, ko odberemo 4 do 5 močnejših vej (kot bodoče ogrodne veje) in jih odrežemo 40 do 50 cm dolgo. Pozneje obrezujemo le suhe veje in krošnjo zelo malo redčimo; redčimo predvsem veje, ki rastejo v notranjosti krošnje in jo senčijo. Ker nešplja rodi na koncu enoletnih mladik, je potrebno od časa do časa pomladiti krošnjo, sicer se spodnji deli krošnje ogolijo. Plod nešplje je bolj trpek, zato ga obiramo pozneje, po prvi ali drugi slani, torej konec oktobra ali novembra. Plodovi so užitni dva do tri tedne po obiranju, ko se zmedijo. Uporabljajo jih sveže, pa tudi za različne marmelade in sicer same ali kot dodatek, predelamo jih v razne želeje, sokove, sladke ali prevrete. Žganje iz nešplje je posebnega okusa; uporabljamo pa jo tudi v domačem zdravilstvu.

Gojimo predvsem dve sorti

Poleg domačih nešpelj, ki imajo v glavnem drobne do srednje debele plodove, so pri nas znane sorte debeloplodnih nešpelj.

  • Holandska debela – to sorto pri nas že dolgo razmnožujejo, vendar se ni nikjer razširila. Zori konec oktobra ali v začetku novembra. Plodovi so okroglaste oblike z veliko muho (čašico) nasproti peclja; v premeru meri 8 do 10 cm in je temno rjave barve. Čašni listi so veliki in običajno delno pokrivajo vdrtino muhe (čašice).
  • Kraljevska (royale) – tudi to je debeloplodna sorta in zori oktobra ali novembra. Poudariti velja, da naša domača nešplja obrodi okusnejše plodove kot debeloplodne sorte, ki privlačijo predvsem z debelostjo. Poleg tega se domača nešplja bolje zrašča z glogom, kadar cepimo nanj, kot pa nešplje z debelimi plodovi. Zato jemljemo za podlago debeloplodne nešplje, ki so sejanci domače nešplje.

Posebnih ali nevarnih škodljivcev pa tudi bolezni do sedaj na nešplji nismo opazili. Uspeva v vseh naših sadjarskih področjih, ki so predvideni za jablane, hruške in koščičasto sadje. Zato je primerna za posaditev majhnih neizkoriščenih površin (meje, ohišnice, mrtvi koti). Lahko pa bi jo sadili tudi v strnjenih nasadih.

Najnovejši mali oglasi