Deli s prijatelji
Trajnice
Trajnice

Mnoge spomladanske cvetice rastejo iz čebul in gomoljev in sodijo najpogosteje med nezahtevne divje trajnice. Kdor jih sadi med avgustom in oktobrom, lahko pričakuje že prihodnjo pomlad prvo cvetje. Največ jih cveti vsako leto znova in se hkrati še razmnožujejo, tako da se splača saditi mnoge vrste in sorte.

Divje trajnice so primerne v glavnem za vse vrste tal, tako da so komaj potrebne kakšne posebne priprave. Upoštevati moramo le posebne zahteve posameznih družin. Divje trajnice potrebujejo humozna tla, ki jih obogatimo z dodatkom kompostovke, gnojilne šote in gozdne zemlje.

Vrtne tulpe, hijacinte, hibridne lilije in druge pa imajo rade tla osvežena s presajeno kompostovko, nekaj gnojilne šote in kakšnim humusnim gnojilom. Tako pridejo v tla najpomembnejša hranila. Čebule in gomolje sadimo posamično in v približno takšnih razmikih, kot je globina sajenja, vsako sorto in vrsto zase.

Obstaja tako imenovani votli sadilnik, s katerim lahko v kratkem času napravimo veliko število sadilnih lukenj. Orodje sestoji iz obrnjenega prisekanega stožčevega plašča s prijemom. Ustrezno globoko ga zarijemo v tla, pri čemer se napolni z zemljo. Ker se priprava spodaj zožuje, zemlja pri dviganju ne izpade. Iztresemo jo tako, da sadilnik obrnemo.

Gniloba in mišji izjedi so pogosto vzrok, da pomladi rastline ne poženejo. Pred gnilobo se zaščitimo tako, da sadimo le zdrave, nepoškodovane čebule in gomolje. Kjer objedajo koreninsko osnovo miši, zaščitimo vsaj najbolj ogrožene rastline (lilije, tulpe, krokuse). Za to imamo več možnosti. Česenj, 4 – 5 kosov na kvadratni meter, odganja s svojim neprijetnim vonjem miši. Ker je prezimen, lahko tudi nekoliko podivja. Naslednji ukrep je prašenje čebulic z minijem, četudi le šibko, vendar zadržuje kalitev. Dragocene gomoljnice ovijemo s pleteno žico.

Sedaj pa še o najlepših vrstah.

1.            Allium, z mnogimi vrstami pomladi in poleti. Čas sajenja do novembra. Čebulice položimo na sončno mesto v peščeno humozna tla 8 – 10 ali 12 – 15 cm (velike čebulice) globoko. A. karataviense in A. moly imata raje polsenco.

2.            Gomoljaste anemone (Anemone apennina in A. blanda), 6 – 8 cm globoko, lažja humozna tla, polsenca.

3.            Chionodoxa se močno razširi na bolj suhih tleh. Globina sajenja je 6 – 8 cm, čas do oktobra, humozna, peščena vrtna tla. Občutljivi so za soseščino drugih rastlin.

4.            Colchicum bulbucodium, vidimo redkeje. Gomolje sadimo avgusta in septembra 15 cm globoko, humozna, apnenčasta topla, sončna tla.

5.            Krokusi so med najbolj cenjenimi pomladnimi cvetlicami. Sadimo jih septembra, oktobra, 8 – 10 cm globoko, po možnosti na sončno mesto, nekatere v polsenco. Divji krokusi imajo raje skalnjak, vrtni pa cvetno gredo.

6.            Eranthis hyemalis, z rumenimi skodeličastimi cvetovi. Gomolje sadimo septembra 5 do 7 cm globoko, svetlo, toplo.                Križanec E. tubergenii sadimo 10 – 13 cm globoko, prednost daje krepki, ilovnati, hranilni, humozni, vlažni zemlji na rahlo osenčenih mestih.

7.            Erythronium, polsenčne do prisojne lege, lahka tla. Avgusta, septembra jih sadimo 10

do 15 cm globoko in tla prekrijemo.

8.            Tulipani so cenjeni, so ljubke pomladanske cvetice. Cesarski tulipan (Fritillaria imperialis) sadimo avgusta, F. meleagris septembra 8 – 10 centimetrov globoko v sveža humozna tla, sončna do polsenčna.

9.            Zvonček (Galanthus) sodi med prvo pomladansko cvetje. Sadimo jih zgodaj jeseni. Globina sajenja v polsenci 7 do 8 cm, na soncu 10 – 11 cm. Potrebuje manj zaraščena vrtna tla, prenaša vlago.

10.          Hijacinte posamično ali v skupinah so se uveljavile kot gredne trajnice. Potrebujejo topla, sončna mesta in hranljiva, prepustna tla. Čas sajenja je september, oktober, divje sorte 8 – 10, večje orientalske sorte 10 – 15 cm.

11.          Gomoljaste perunike sadimo avgusta, septembra na sončen prostor in prepustna tla. Pri tem jim damo centimetrsko plast peska pod gomolje. Globina sajenja: Iris danfordiae 6 – 8, I. reticulata 10 cm, I. hollandica in I. xipium 12 – 15 cm, te sadimo oktobra.

12.          Veliki zvonček (Leucojum vernum) ljubi ilovnato humozna vlažna tla v svetli senci grmov. Sadimo ga avgusta, septembra 8 – 10 cm globoko. Več cvetov na enem steblu ima L. aestivum. Ima podobne zahteve, prenaša pa lažja tla. Globina sajenja 10 – 12 cm.

13.          Lilije (Lilium) sadimo septembra do oktobra ali spomladi.

14.          Hrušica (Muscari) je hvaležen in trpežen, dobro se poda narcisam. Sadimo ga septembra do oktobra 10 – 12 cm globoko v srednja, topla ne prevlažna tla, po možnosti na sonce.

15.          Narcise se najbolje počutijo v svetli polsenci, ob robu grmov ali ob vodah. Hočejo peščeno ilovnata malo vlažna tla. Septembra, oktobra sadimo 15 – 20 cm globoko.

16.          Ornitholagum umbellatum sadimo septembra, oktobra 10 centimetrov globoko v odprta, prevlažna tla, na sonce.

17.          Pusckinia scilloides, cveti belo modro in uspeva v vsaki normalni, nezaraščeni vrtni zemlji, pretežno sončni. Globina sajenja 8 – 10 cm.

18.          Morsko čebulico (Scilla bifolia in S. sibirica) z modrimi cvetovi sadimo do oktobra 8 – 10 cm globoko. Nista zahtevni. Rastišče naj bo po možnosti polsenčno, prenaša vlago. Na odprtem prostoru se močno razrašča. S. hispanica, ki prijetno cveti maja, junija, potrebuje globino 12 – 15 cm.

19.          Trillium grandiflorum ljubka senčna cvetnica za humozna tla. Sadimo jo septembra do novembra 6 – 8 cm globoko, med svetle grme.

20.          Tulpe (Tulipa) so v vrtu nepogrešljive. Najprimernejši mesec za sajenje je oktober. Zahtevajo hranljiva tla in sončno do rahlo polsenčno mesto. Sadimo 15 – 20 cm globoko, odvisno od velikosti čebulic. Pri zgodnejših saditvah položimo gomolje še nekoliko globlje, da prezgodaj ne poženejo.

Najnovejši mali oglasi