Deli s prijatelji
Črni Novofundlandec
Črni Novofundlandec

Novofundlandec (angleško Newfoundland) – razvoj in izvor tega močnega in plemenitega psa reševalca še vedno nista dovolj razjasnjena, vsekakor pa sega njegova zgodovina daleč nazaj. Zrejniki in gospodarji niso nikoli ničesar zapisali o predhodnih križanjih. Raziskovalci na tem področju so po podatkih, karakteristikah in genetskem materialu prišli zelo blizu mastiffu.

Precej verjetno je, da se je novofundlandec postopoma razvijal iz tibetanskega mastiffa. Naslednja stopnja naj bi bila landseer, ki pa je prav gotovo vseboval tudi nekaj krvi pirenejskega gorskega psa (amerikansko – velikega pirenejca). Načrtna zreja se je pričela okoli leta 1775. Glavne zasluge za to pasmo ima »George Cartwight«. Svojemu psu je dal ime »Island«. Pes je bil tako močan, da je lahko sam vlekel velike eskimske sani. Iz opisa, ki ga je podal neki angleški naturalist leta 1779 v Northumberlandu, lahko spoznamo opis landseerja – predhodnika črnega novofundlanca oziroma današnjo variacijo novofundlandske pasme, ki pa je zelo redka. Novofundlanca so pravzaprav odkrili v Angliji, od tod pa so potomce odpeljali v najrazličnejše dežele. Guverner Edwards je leta 1780 z velikim veseljem in ljubeznijo zrejal te pse. Selekcija je bila tako stroga, da so lahko iz enega legla obdržali samo enega mladička. Tako je bila v tem času pasma novofundlandskih psov zelo redka in čista. Ker pa so bile delovne sposobnosti teh psov tako pohvalne in cenjene, so jih pozneje lahko zrejali več iz enega legla.

Leta 1860 je bilo na birminghamski razstavi psov razstavljenih šest novofudlancev. Bili so lepi in dobili so visoka odlikovanja. Dve leti pozneje pa sta pasmo zastopala v Angliji le dva psa, Cato in Leo. Z novimi merili  za to pasmo sta dala osnovo zreji teh psov.

Novofundlandec v Evropi in Ameriki

Prvi klub za zrejo novofundlandcev je bil ustanovljen v Londonu 1886 leta. Kmalu za tem so se ustanavljali klubi tudi po vsej Evropi in Ameriki.

Za čistost rase in lepe uspehe te pasme ima veliko zaslug gospa Goodall. Njeni psi, črni novofundlanci, so bili zmagovalci vseh pasjih razstav pred prvo svetovno vojno. Kot celotno kinologijo je vojna tudi delo kinoloških društev za zrejo novofundlancev prekinila. Po obeh vojnah je bilo treba začeti znova. Po koncu druge svetovne vojne je bilo le še nekaj pravih novofundlancev v Angliji. Ameriški klub teh psov pa je zastopala le ena psica, ki je dobila pet mladičkov. Samico so pozneje sparili z angleškim samcem, s katerim je imela 13 potomcev.

Zelo znana zreja te pasme je bila pozneje tudi holandska, ki je pomagala pri obnovitvi zreje v Angliji. Veliko novofundlancev je bilo pozneje v Angliji in na Finskem.

Zelo priljubljeni novofundlanci so običajno črne barve. Drugi tip ali variacija, imenovana po slikarju Landseerju, pa ima bele in črne zaplate. Prav tako obstajajo tudi temno rjavi psi, ki jih lahko vidimo le na Nizozemskem in nekaj na Finskem, izredno redko pa jih srečamo na razstavah. Nekateri novofundlanci imajo sivo podlanko.

Ker novofundlandski psi menjajo dlako v glavnem poleti, jih moramo dobro izčesati, ker so izredno občutljivi glede kožnih bolezni. Podlanka je precej oljnata, kar v veliki meri preprečuje, da bi se pes okožil v vodi. Ti psi so namreč zelo dobri plavalci in reševalci iz vode. Ko pride pes iz vode in se strese, je skoraj popolnoma suh. Zelo važno je tudi, da ima pes vedno čista ušesa, zato redno populimo odvečno dlako na notranji strani ušes (nikakor pa je ne strižemo). Prav tako ga je treba vsak dan krtačiti s trdo krtačo.

Novofundlanci so močni in okretni psi. Glava je precej masivna, čelna stopnja pa je majhna. Gobec je kratek, ravno prisekan in kvadratne oblike. Oči morajo biti temno rjave, globoko ležeče in široko narazen. Ušesa so majhna, dobro nastavljena in vedno temne barve. Ležijo precej ob glavi. Širok hrbet prehaja v močan vrat, ki nosi masivno glavo. Vse telesne kosti so zelo močne, vendar niso težke.Sprednje noge so ravne in spredaj kratko odlakane. Zadnje noge pa so močnejše in dolgo odlakane v zgornjem delu. Noge so tudi široke in lepo oblikovane.  Med prsti je dobro razvita plavalna kožica. Prsni koš je globok in precej obsežen. Repa ne kopiramo, nošen pa mora biti zadaj navzdol. Močna je predvsem baza repa.

Novofundlandec ima zelo umirjen značaj, je velikodušen in plemenit pes. Vede se dostojanstveno, umirjeno in uboga gospodarja na vsako besedo. Izredno je potrpežljiv z otroki, ki mu lahko celo nagajajo, pa bo vse prenesel. Celo do manjših psov je prizanesljiv. Razdraženemu je kos le redkokateri pes.

Sorodna povezava:

Najnovejši mali oglasi