Deli s prijatelji
Acacia farnesiana - Mimosa
Acacia farnesiana - Mimosa

Akacije, ki jih imenujemo tudi »mimoze«, so pri nas udomačene ali zasajene na obali in na otokih v območju, kjer uspeva znani rožičevec (Ceratonia siliqua).

Privajene na naše razmere

Pri nas razširjene okrasne akacije niso samonikle, ampak samo privajene na naše talne in podnebne razmere in zasajene po vrtovih in parkih. Večina je doma v Avstraliji. Pri nas rastejo ponavadi le grmaste oblike (Acacia farnesiana), ki se razvijajo izjemoma tudi v manjša drevesa, kakor Acacia cyanophilla.

Dokajšnjo višino (8 do 10 m) doseže Acacia dealbata s srebrno zelenimi listi. V vrtovih je redka, ker zavzema mnogo prostora, je bolj za v park. To je pri nas najbolj odporna vrsta.

Na črnogorski obali se srečujejo še z nekaterimi tudi drugod ob Sredozemlju razširjenimi vrstami, kot so A. cultriformis, A. longifolia in s prav redko A. melanoxylon; slednja je znano senčno drevoredno drevo (10 do 12 m), vendar ni za pridobivanje rezanega cvetja, ker so njeni cvetni klobčiči skriti v listnih pazduhah.

Zaradi velikih cvetnih glavic je cenjena zlasti A. farnesiana, odlikuje se po močno vonjavih cvetovih, ki diše po vijolicah. V Franciji in Španiji jo goje plantažno za pridobivanje parfuma »Mimose«.

Tudi v lončkih in čebrih

Nekatere akacije, ker so počasne in drobne rasti, goje tudi v lončkih in čebrih (A. alata, A. armata, A. drumondii, A. pulchella,…). Vrsta, ki jo lahko kupimo pri nas v lončkih, je »oborožena« A. armata (oborožena = armata – zaradi številnih trnov).

Cvete pozimi in spomladi rumeno. Njeni listni peclji so pretvorjeni v filodije, torej v »razširjene liste«, ki izpolnjujejo vlogo pravih listov. Ko razvije cvetne popke, jo gojimo na hladnem in svetlem (4 do 6°C), da traja cvetenje dalj časa. Po odcvitanju jo pomladimo, da požene na novo, kar je važno, saj je cvetje le na končnih poganjkih. Kdor ima na razpolago miniaturni rastlinjak, goji lahko v lončku tudi A. farnesiana.

Za rezano cvetje

Na italijanski rivieri goje zaradi rezanega cvetja (delno tudi pod steklom) predvsem dve vrsti: A. baliegana in A. decurrens oz. njun različek var. mollis; vmes so še številne sorte, zlasti od var. dealbata.

Acacia farnesiana - Mimosa
Acacia farnesiana – Mimosa

Vse navedene vrste razmnožujejo iz semena, različke in sorte pa s potaknjenkami; marca – aprila, pri pozno cvetočih sortah pa julija – avgusta (polzrele potaknjenke). Ukoreninjenje je počasno, zato ga prepuščamo specialistom; laik naj kupi že formirane rastline v lončkih! Do dobrega semena pridemo le težko, celo italijansko seme je slabo kalivo. Dobiti ga je treba iz prvotne domovine.

Kaj so prave mimoze

Prave mimoze (Mimosa) so zanimive tropske rastline, ponavadi drevesa, grmi ali zelike. Slednje so pogosto pleveli plantažnih nasadov kavovca in bombaža. Sem sodi tudi znana sramežljivka (Mimosa pudica), ki je sicer doma v Južni Ameriki, vendar kot plevel razširjena po vsem tropskem in subtropskem svetu. Spočetka je rastlina zelnata, pozneje oleseni, tedaj doseže dobrih 50 cm višine.

Pokončno steblo se razvije le, če ga vršičkamo; prav to ni zaželeno, ker cvete potem zelo pozno. Pripravneje je gojiti v lončku (12 cm) po več rastlin (5 do 7) skupaj, da dosežemo mnogo lepši grm. Steblo in vejice so bodičaste, listi pa tridelno pernati, cvetje je v klobčičih rožnate barve.

Če se dotaknemo lista

Rastlino imenujemo »sramežljivka« zaradi njenih zelo občutljivih listov. Brž ko se dotaknemo lista, se ta povezne in hkrati se prinagnjejo in prilegnejo listi paroma k peclju. Ti gibi imajo svoj izvor v posebnem zglobnem celičju na osnovi pecljev in peceljčkov, kjer turgor uravnava gibanje. Botaniki imenujejo te gibe seizmonastične. Možno jih je izzvati z dotikom, s toploto (termonastija) in z indukcijsko elektriko (elektronastija).

Mimozo razmnožimo sami

Sramežljivko razmnožujemo s semenom (od februarja do aprila). V s črno prstjo napolnjen lonček (12cm Ø) posadimo 7 do 10 zrnc. Seme je ponavadi slabo kalivo, od 10 semen jih vzkali le 3 do 7. To je dovolj rastlin za 12 cm velik lonček, saj jih zadostuje 3 do 5. Ostale odstranimo ali presadimo v drug lonček.

Prst naj bo humozna in rodovitna (kompostovka, gnojevka, šotnica). Sramežljivka doraste v treh mesecih, v tej dobi zraste, cvete in nastavi seme. Za svoj razvoj potrebuje 18 do 25°C temperature in mnogo svetlobe, po možnosti sonce.

Gibi, ki jih izvajajo listi zaradi dotikalnih dražljajev, so redni tudi ponoči, ko rastlina preneha asimilirati. Torej so listi ponoči sklopljeni in v stanju počitka. »Speča rastlina zmanjša transpiracijsko in oksidacijsko površino, torej varčuje vodo in asimilate. Tudi na koreninah mimoz žive v sožitju koreninske bakterije iz rodu Rhizobium. Enako velja za akacije in robinije.

Zelo zanimive so nekatere akacije z dvojnimi in močnimi trni, ki so votli. V njih žive posebne mravlje (verjetno v sožitju), ki koristijo sicer z beljakovinami bogata celična telesa, ki se razvijajo vrh pernatih lističev.

Najnovejši mali oglasi