Deli s prijatelji
Marelice

Obiranje sadja je opravilo, ki ga vsak profesionalni in amaterski sadjar nestrpno pričakuje in se ga veseli, hkrati pa je zaradi njega zaskrbljen. Od kakovosti in količine pridelka je odvisna nagrada za celoletni trud in delo. Tako kakor športnik, ki v zadnjih trenutkih tekmovanja napne vse svoje moči, jih mora tudi sadjar pred obiranjem zbrati in se temeljito pripraviti, da pridelano sadje pravilno in pravočasno pospravi in dobro uskladišči.
Seveda naj bi vsak sadjar obvladal osnovno znanje o zrelosti plodov. Poznamo tri različne stopnje zrelosti plodov, to je fiziološko, drevesno ali botanično zrelost, tehnološko ali uporabno zrelost in užitno zrelost plodov.

Obiranje sadja - Jabolka
Jabolka

Kaj je fiziološka, drevesna ali botanična zrelost plodov

Plodovi so fiziološko ali drevesno zreli, ko preneha dotok hranilnih snovi iz drevesa v plodove in se začne tvoriti delilno tkivo, ki loči pecelj od veje oziroma ploda. Obiranje v tem času ne vpliva več neugodno na končno kakovost obranih plodov. Drevesno zreli plodovi so že dosegli normalno velikost, medtem ko je seme dokončno razvito in sposobno za kalitev.

Kaj je tehnološka ali uporabna zrelost plodov

Plodovi so tehnološko zreli, ko ustrezajo zahtevam uporabnosti. Tako je sadje za trg tehnološko zrelo v času med fiziološko in užitno zrelostjo. Čas obiranja je odvisen od oddaljenosti trga, načina prevoza, porabnikov itd. Tako je: sadje za skladiščenje (hladilnice) tehnološko zrelo v času fiziološke zrelosti; sadje za sušenje je tehnološko zrelo, ko dosežejo plodovi največji odstotek sladkorja in se začnejo na drevesu grbančiti (sliva); sadje za predelavo (mezgo, sokove) je tehnološko zrelo, ko na drevesu toliko dozori, da ga z lahkoto oberemo oziroma otresemo (višnje).

Kaj je užitna zrelost plodov

Plodovi so užitno zreli, ko je nastalo pravilno razmerje med kislino, sladkorjem in drugimi sestavinami ploda, ki mu dajejo značilen okus, sočnost in aromo. Zimske sorte jabolk in hrušk dosežejo užitno zrelost šele v skladišču. Pri nekaterih sadnih vrstah, kot so koščičarji, jagodičje in lupinarji, se ujemata fiziološka in užitna zrelost oziroma je razlika med njima le nekaj dni. Pri jesenskih in zimskih sortah jabolk in hrušk pa je časovni razmik med eno in drugo zrelostjo večji.

Kdaj obiramo sadje

Čas obiranja je odvisen od uporabe sadja. Pri obiranju poletnega in jesenskega sadja, ki ga želimo takoj prodati, pazimo, da bo toliko zrelo, da bo preneslo prevoz in se do porabnika ne bo poškodovalo. Pomeni, da ga bomo trgali pred užitno zrelostjo, to je, ko je tehnološko zrelo.

Vrtičkarji, ki pridelujejo sadje za lastno porabo, lahko počakajo z obiranjem do njegove užitne zrelosti, kajti šele tedaj imajo plodovi pravo harmonijo okusa. V tej zrelosti je razmerje med kislino, sladkorjem in drugimi sestavinami najbolj ugodno, pa tudi dišavne (aromatične) snovi so že dokončno razvite. Vendar bodimo previdni, da sadje na drevesu ne dozori preveč, ker bo mehko in kašnato.

Drugačna pravila pa veljajo za obiranje zimskega sadja, ki ga bomo čez zimo uskladiščili in uporabili pozimi ali spomladi. Pravilno zrelost in čas obiranja zimskega sadja ugotavljamo lahko z različnimi postopki.

Postopki za določanje zrelosti plodov

Zrelost plodov ugotavljamo po spremembi osnovne barve plodov, trdoti mesa plodov, prisotnosti škroba v plodovih, številu dni od polnega cvetenja do obiranja, moči, potrebni za odtrganje ploda itd. Sprememba osnovne barve plodov iz zelene v zeleno rumeno in rumeno je vedno znamenje fizioloških sprememb v plodu. Za posamezne sorte in sadne okoliše imamo že izdelane posebne barvne lestvice, po katerih določamo najprimernejši čas obiranja. Sprememba trdote mesa plodov je dokaj zanesljiv kazalec pri določanju zrelosti plodov posebno pri koščičarjih In hruškah, manj pri jagodah. Trdoto določamo s pritiskom rok ali s posebno pripravo. To je penetrometer, sestoji iz bata premera 8 mm, ki pod pritiskom prodre v plod do globine enega centimetra. Odpor, ki ga daje meso ploda moči prodiranja, merimo in primerjamo s podatki iz posebnih tabel, prirejenih za posamezno sadno vrsto. Negativna stran določanja zrelosti s penetrometrom je, da se plodovi pri merjenju poškodujejo. Prisotnost škroba v plodovih določamo tudi z jodovim testom. Na liter vode dodamo 4 g kalijevega jodida in 1 g joda. V to raztopino za minuto namočimo prečno prerezan plod. Po intenziteti obarvanosti mesa določamo najbolj ugoden čas obiranja. Če se je prerez ploda v celoti obarval modro, pomeni, da škrob v plodu še ni prešel v sladkor, torej še ni čas za obiranje. Če se je modro obarval le rob prerezanega ploda pod kožico, pomeni, da se škrob v plodu spreminja v sladkor, kar je znamenje, da je čas za obiranje najbolj ugoden. Če plod na prerezu ni spremenil barve, pomeni, da se je škrob že v celoti spremenil v sladkor in smo pravi čas za obiranje zamudili. Plodovi so na drevesu preveč dozoreli.

Obiranje sadja

Število dni od polnega cvetenja do zorenja oziroma fiziološke zrelosti je značilno za posamezne sorte in se giblje npr. pri sorti jonatan od 135 do 145 dni, pri sorti zlati delišes od 145 do 150 dni itd., odvisno od vremenskih razmer v času vegetacije.

Moč, s katero se drži plod drevesa, je tudi znamenje zorenja plodov, čeprav ne preveč zanesljivo, ker je le-ta različna pri posameznih sortah. Upoštevamo jo le toliko, da začnemo obirati takoj, ko ugotovimo, da odpadajo zdravi plodovi v večjem številu. Plodovi začno odpadati zato, ker se prične tvoriti med pecljem in plodom oziroma med pecljem in vejo plutasta plast celic, ki ustavi dotok hranilnih snovi iz rastline v plod; zato tudi plod odpade.

Odpadanje plodov lahko preprečimo, če škropimo s primernimi sredstvi, seveda v minimalnih odmerkih. Na plantažah, kjer strojno obirajo nekatere sadne vrste, škropijo plodove pred obiranjem s sredstvi, ki pospešujejo tvorbo plutaste plasti celic, s čimer omogočijo, da se plodovi enakomerno in lažje ločijo od peclja. Na splošno velja, da določamo najprimernejši čas za obiranje plodov ob upoštevanju vseh naštetih in seveda nam dostopnih postopkov.

Čas obiranja sadnih vrst

Jabolka

Poletne in nekatere zgodnje jesenske sort, kot so beličniki, james grieve, priolov delišes, v vrtovih in manjših sadovnjakih lahko obiramo postopoma. Tako dosežemo, da vse plodove oberemo v najprimernejši zrelosti. Če bi obrali vse plodove naenkrat, bi nekateri plodovi bolje dozoreli, drugi pa nedozoreli in v skladišču ne bi dosegli pričakovane kakovosti.

Jesenske sorte trgamo, ko začnejo plodovi spreminjati osnovno zeleno barvo v rumeno in ko se že z lahkoto trgajo. Pravilni čas obiranja je predvsem pomemben pri obiranju poznih zimskih sort.

Pri prezgodaj obranem sadju so izgube teže, ker so plodovi manjši. Ugotovljeno je, da zadnjih 20 dni plodovi lahko pridobijo še do 15% teže. Prezgodaj obrani plodovi so tudi slabše obarvani, imajo manj sladkorja, so manj aromatični in na sploh manj okusni (zlati delišes). Ker lupina ni še dokončno formirana, pride tudi do večjih izgub teže, medtem ko je sadje uskladiščeno.

Pri prepozno obranem sadju ugotavljamo izgube teže zaradi odpadanja plodov, večja je tudi občutljivost za fiziološke bolezni, kot so porjavenje mesa, jonatanova pikčavost itd., in občutno se skrajša doba skladiščenja.

Najbolj ugoden čas za obiranje zimskih sort jabolk določamo po že naštetih postopkih, kot so sprememba barve, prisotnost škroba, število dni od polnega cvetenja itd.

Hruške

V domačem vrtu trgamo hruške za takojšnjo rabo, ko spremene osnovno zeleno barvo v rahlo rumenkasto in se z lahkoto trgajo. Če gojimo hruške za prodajo, jih moramo obirati nekoliko prej, v času tehnološke zrelosti, da lažje prenesejo transport in so užitne šele, ko pridejo do porabnika. Zrelost zimskih sort hrušk ugotavljamo po že naštetih postopkih za določanje zrelosti.

Obiranje sadja - Hruške
Hruške

Breskve

Breskve na drevju ne dozorevajo sočasno. Zato jih obiramo dva do trikrat, odvisno od vremena in sorte. Za takojšnjo uporabo pustimo breskve na drevju, da popolnoma dozorijo, to pa ugotovimo po spremembi osnovne barve in trdote mesa. Tudi breskve za predelavo pustimo, da na drevju dozorijo do užitne zrelosti.

Breskve
Breskve

Breskve, namenjene za prodajo, se obirajo nekaj dni pred užitno zrelostjo, ko začnejo spreminjati osnovno zeleno barvo v rumenkasto, a se še ne mehčajo. Pri breskvah uporabljamo penetrometer za ugotavljanje trdote mesa.

Marelice

Podobno kakor breskve zorijo marelice neenakomerno. Zato jih obiramo postopoma. Za takojšnjo rabo pustimo, da dozorijo na drevesu do užitne zrelosti, medtem ko jih za prodajo obiramo nekaj dni prej.

Marelice
Marelice

Slive in nešplje

Tudi slive in nešplje zorijo neenakomerno, zato jih obiramo večkrat. Za svežo porabo jih obiramo ročno, za predelavo pa jih pustimo na drevesu do popolne zrelosti, nakar jih otresemo.

Nešplje
Nešplje

Češnje in višnje

Obiramo jih, ko dobijo značilno barvo. Pri češnjah ima odločilni pomen pokušnja, kajti prezgodaj obrane češnje ostanejo brez prave arome. Višnje za predelavo otresemo oziroma smukamo brez pecljev.

Češnje
Češnje

Kako obiramo plodove

Način obiranja je odvisen od rabe sadja. Plodove za svežo porabo ali skladiščenje obiramo skrbno in previdno ročno, medtem ko plodove za predelavo lahko otresemo. Dodatno pozornost moramo posvetiti obiranju zimskih sort jabolk in hrušk, ker lahko že najmanjši stisk ali udarec pri prekladanju poškoduje plodove in se s tem znatno zmanjša vrednost in trpežnost obranega pridelka.

Posebna tehnika obiranja plodov velja za jablane in hruške, ki rastejo na kratkih pecljih, in drugačna za plodove, ki rastejo na dolgih pecljih. Plodove na kratkih pecljih, kar je značilno za koks oranžno reneto, jonatan, zlato parmeno itd., obiramo tako, da primemo plod z dlanjo, ga malo privzdignemo, zasukamo in tako odtrgamo. Pri obiranju plodov na dolgih pecljih si pomagamo še s kazalcem, s katerim porinemo pecelj na stran, ko plod z dlanjo dvignemo. Plodov ne smemo vleči z veje, lahko odtrgamo plod brez peclja ali z odlomljenim pecljem. V obeh primerih je vrednost ploda manjša. Pri trganju plodov pazimo tudi, da s plodovi ne odtrgamo ali poškodujemo rodnega lesa ali ne otresemo drugih plodov, ker s tem zmanjšamo pridelek v tem in naslednjem letu. Obiralci si morajo pred obiranjem porezati predolge nohte, s katerimi prav lahko poškodujejo plodove, ki pričnejo na poškodovanih delih gniti. Posebno pozornost pri obiranju posvetimo sortam, ki imajo svetlo zeleno ali rumenkasto barvo kožice. Te sorte, med katere sodita tudi zlati delišes in šampanjska reneta, so izredno občutljive za kakršenkoli pritisk. Pri obiranju polagamo obrane plodove v košare ali zaboje, da se ne obtolčejo, ker tako hitro zagnijejo. S plodovi jabolk in hrušk ravnamo tako pazljivo kakor z jajci. Razlika med jajci in sadjem je le v tem, da je udarec na jajcu viden takoj, pri sadju pa šele pozneje, ko ga uskladiščimo.

Češnje, višnje in slive, namenjene sveži porabi, obiramo s peclji. Pri slivah bodimo še posebej previdni, da pri obiranju ne odstranimo poprha s površine plodov.

Breskve in marelice obiramo ročno, tako da plod primemo z dlanjo in pazimo, da ga s prsti preveč ne stisnemo ali celo ranimo z nohti.

Na splošno velja, da obiramo v lepem in suhem vremenu. Če čas dopušča, izberemo jutranje ure, ko se rosa posuši in preden nastopi dnevna vročina. Obrano sadje sproti odvažamo v hladno klet ali skladišče. Če te možnosti nimamo, postavimo obrano sadje takoj v senco.

Sadje otresemo z dreves, kadar je namenjeno predelavi. Drevesa lahko otresemo s palico ali posebnimi stresalnimi vibratorskimi pripravami. Plodovi, ki jih otresemo z dreves, morajo biti dovolj zreli, da z lahkoto odpadejo.

Pripomočki za obiranje sadja

Za obiranje sadja potrebujemo različne pripomočke, kot so lestve, stojala, obiralne prikolice, stresalni aparati, obiralne posode, košare, obiralniki Itd.

Za obiranje visokih dreves pridejo v poštev lestve. Lestve naj bodo lahke, stabilne in z njimi ne smemo polomiti veliko rodnega lesa. V sadovnjakih se je doslej najbolj obnesla lahka enonožna lestev, ki ji pravimo tudi hlapec. Poznamo tudi različne druge izvedbe lestev, ki so primerne za obiranje. Pravilo pri obiranju z lestvijo je, da obiramo drevo od spodaj navzgor, zato da pri obiranju vrha ne poškodujemo spodnjih plodov. Pri obiranju težko dosegljivih plodov, ki so na vrhovih ali na koncih vej, si pomagamo z obiralniki. Pri nas so najbolj razširjeni kronasti obiralniki z vrečico, s katerimi pa pogosto plodove poškodujemo in lomimo rodni les. Primernejši so obiralniki z vzmetjo, s katerimi lahko obiramo posamezne plodove.

Pri nižjih drevesih ne potrebujemo lestve za obiranje, ker dosežemo večino plodov s tal, druge oberemo s pomočjo obiralnih stojal. Da si tudi to obiranje olajšamo, uporabljamo kakih 70-80 cm visoka stojala, na katera postavimo zaboje, da se pri obiranju ni treba pripogibati. Če odlagamo plodove v zaboje že v nasadu, jih lahko takoj sortiramo in jih odpeljemo kar v skladišče. Za obiranje plodov v vrhovih uporabljamo stojala z 1,5 do 2 metra visokimi lestvami. Stojala imajo spodaj sani ali kolo, da jih z lahkoto vlečemo ali vozimo po nasadu. V novejšem času uporabljamo tudi že različne obiralne odre in samohodna obiralna vozila, ki pa pridejo v poštev predvsem za velike plantažne nasade. Z nizkih dreves lahko obiramo plodove kar v lesene zaboje, ki držijo do 20 kg, ali v nove zaboje, ki so nekoliko nižji, a širši in zdržijo do 15 kg sadja.

Z visokih dreves ni mogoče obirati naravnost v zaboje, pač pa si pomagamo s košarami. Najprimernejše so močne košare, pletene iz vrbja in obložene s penasto gumo, znotraj in ob robu, da se sadje ne stiska eno ob drugo in obtolče.

Najprimernejše oblike košar so ovalne ali ledvičaste, ker jih laže prenašamo. Košare naj zdržijo 4 do največ 6 kg. Na ročaju morajo košare imeti železen kavelj, da jih pri obiranju lahko obesimo na vejo ali na lestev. Za obiranje spodnjih vej so boljše plitve in široke košare, medtem ko so za obiranje vrhov bolj prikladne ozke in visoke košare. Poleg teh košar uporabljamo tudi oprtne košare, ki si jih obesimo z jermenom čez ramo, tako da visijo ob strani ali pred nami.

Pri obiranju si le privoščimo sveže sadje v količinah, ki jih lahko pojemo. Sadje je zdravo, polno vitaminov in ugodno vpliva na stanje duha in dobrega počutja.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekDelo na Vrtu – Vrtna Opravila v Avgustu
Naslednji članekKitajsko Zelje Sejemo Konec Julija
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.