Deli s prijatelji
Obrezovanje hruške - rez hruške
Obrezovanje hruške - rez hruške

Obrezovanje hruške je ključnega pomena za kakovostne plodove, saj če hruško strokovno obrezujemo, vzgojimo take oblike dreves, ki hkrati ob sodobnem sistemu sajenja dajejo zgodnje, velike, redne in kakovostne pridelke.

Poleg obrezovanja vplivajo na rodnost tudi drugi agrotehnični ukrepi, nekateri bolj drugi spet manj, kot so: varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, oskrba tal, gnojenje, namakanje in zaščita pred neugodnim vremenom. Vzgojna oblika drevesa precej vpliva na to, koliko bodo drugi ukrepi gospodarsko vplivali na rodnost. Zato moramo vzgojiti in nato vzdrževati tako obliko drevesa, ki bo optimalno izkoriščalo vse najsodobnejše agrotehnične ukrepe in naravne danosti.

Obrezovanje hruške
Obrezovanje hruške

Fiziološke osnove obrezovanja

Da bomo laže razumeli fiziološke zakonitosti obrezovanja, navedimo za primer neobrezano drevo.

Neobrezano drevo v mladostni dobi dobi nerodne bujne navpične poganjke. Vsa rastna zmogljivost prehaja v gornji del krošnje, zato spodnji šibkeje raste in začne roditi. Pozneje drevo preneha rasti v višino in se začne razvijati v širino. V tem obdobju močno narašča rodnost, rast pa slabi. Tako drevo se zelo izčrpa in drugo leto ne rodi. Prvo leto, ko drevo nima plodov, je dovolj hrane za oblikovanje cvetnih popkov, zato drugo leto obilno rodi. Prihaja do močne izmenične rodnosti. Pri drevesih, ki obilno rodijo vsako drugo ali tretje leto, je sicer življenjska doba dolga, vendar so v povprečju pridelki zelo nizki in nekakovostni, le ti pa ne zagotavljajo gospodarne pridelave. Nezaželeno je tudi premočno obrezovanje hruške, s katerim ne doseženo pričakovanih rezultatov, saj tako drevo začne zelo pozno roditi. Tudi v poznejših letih so pridelki minimalni, krošnja pa zelo gosta in zasenčena. V zasenčeni krošnji je fotosinteza manj intenzivna, kar povzroča močno golitev notranjosti krošnje in s tem zmanjševanje rodnega volumna drevesa. Tako vidimo, da noben od ekstremnih ukrepov ne ustreza, da bi pridelali kakovostne plodove. S pravilnim obrezovanjem moramo vzgojiti in nato obdržati drevo s tako obliko krošnje, ki ustreza mehanizaciji, lažjemu obiranju, varstvu pred boleznimi in škodljivci in ki je zračna ter sončna. Vse to pa pripomore k bolj kakovostnim pridelkom. S pravilnim obrezovanjem skrbimo za kakovosten rodni les (dveletni), vzdržujemo razmerje med rastjo in rodnostjo, kar zagotavlja redno rodnost. Toda pri tem ne smemo iti v skrajnost in rodnost pospeševati samo na račun rasti, kajti če rast ni primerna, drevo tudi ne rodi. Za obilno rodnost je potrebna velika listna površina na daljših poganjkih. Starejša drevesa imajo zaradi slabše rasti tudi manjšo listno površino in so zaradi rodnosti izčrpana. Pozneje taka drevesa zaradi premajhne listne površine ne rodijo.

Rast in rodnost sta odvisni od aktivnosti koreninskega sistema, ki dovaja mineralne snovi, in tudi od listne površine, v kateri poteka asimilacija ogljikovih hidratov. Ker je vegetativna rast odvisna od mineralnih snovi, predvsem od dušika, rodnost pa od ogljikovih hidratov, ki so potrebni za diferenciacijo cvetnih popkov in za razvoj plodov, so postavili teorijo, da sta rast in rodnost odvisna od razmerja med ogljikovimi hidrati in mineralnimi snovmi. Pri tem so zelo pomembni rastni hormoni, ki spodbujajo in usmerjajo vse biokemične procese. Na obraščanje s stranskimi poganjki vplivajo auksini, ki nastajajo v mladem rastnem vršičku in se nato bazipetalno premeščajo k stranskim popkom in zavirajo njihov razvoj. Če vršiček odstranimo, pretrgamo nastajanje auksinov in pospešimo rast stranskih poganjkov. Mlado drevo bujno raste, ker je koreninski sistem v primeri z nadzemnim delom obsežen. Zato v mladostni dobi prevladujejo mineralne snovi nad ogljikovimi hidrati. Veliko napako bi naredili, če bi v tej razvojni fazi drevo obrezovali in tako zmanjšali listno površino. Zato bi bila manjša asimilacija in mineralne snovi bi tako še bolj prevladovale. Posledica tega bi bila, da bi tako drevo zaradi pomanjkanja ogljikovih hidratov še pozneje rodilo. V dobi rodnosti so mineralne snovi in ogljikovi hidrati uravnovešeni. To je doba polne rodnosti, vendar se lahko drevo premočno izčrpa, zato začnemo z močnejšim obrezovanjem in po potrebi z večjimi odmerki dušika; tako pospešimo rast in preprečimo, da bi ogljikovi hidrati preveč prevladovali. Z obrezovanjem in drugimi agrotehničnimi ukrepi lahko torej uravnavamo razmerje med ogljikovimi hidrati in mineralno hrano ter podaljšamo dobo rodnosti.

Z upogibanjem poganjkov v vodoravno lego oviramo odtok ogljikovih hidratov iz takega poganjka, razmerje med ogljikovimi hidrati in mineralno hrano se spremeni v korist ogljikovih hidratov, to pa pospeši hitrejši začetek rodnosti.

Naravna razvejitev

Razvoj poganjkov na navpično rastoči veji

Iz vršnega brsta zraste najdaljši nerodni poganjek, iz brstov v sredini veje pa rastejo kratki rodni poganjki. Brsti, ki so blizu osnove, pa ne poženejo, ostanejo v latentnem stanju. Opazimo torej postopno zmanjševanje rastne zmogljivosti od vrha veje, kjer so najdaljši poganjki, do osnove, kjer je veja gola. Golitev vej ob osnovi lahko preprečimo tako, da tako navpično vejo, ali že prej poganjek, prikrajšamo.

Razvoj poganjkov na vodoravno rastoči veji

Iz brstov na vodoravni veji odganjajo skoraj enako dolgi poganjki. Nekoliko daljši poganjki so ob osnovi ob loku usločitve.

Razvoj poganjkov na poševno rastoči veji

Dolžina stranskih poganjkov je na sredini med vodoravno in navpično vejo. Veja, ki se po položaju približuje vodoravni legi, ima proti osnovi daljše poganjke (slika 1). Vzroke za tako obraščanje s stranskimi poganjki pripisujemo vplivu rastnih hormonov, predvsem iz skupine auksinov.

Čas obrezovanja

Že sam naziv zimsko obrezovanje hruške pove, da je to obrezovanje v času zimskega mirovanja. Takrat so rezervne snovi nakopičene v deblu, debelejših vejah in koreninah. Zimsko obrezovanje hruške torej izvajamo od odpadanja listja do začetka brstenja, ko sokovi še niso začeli krožiti. Le ko so zelo nizke zimske temperature, ne obrezujemo, ker je takrat les zelo krhek in rane pogosto pozebejo.

Sistem obrezovanja

Na splošno je znano krajšanje in redčenje vej.

Krajšanje vej

Močno krajšanje slabi drevo in povzroča, da je notranjost krošnje zelo zasenčena; posledica je slabša asimilacija. Poganjki na koncu veje zaradi velike bujnosti rastejo pod zelo ostrim kotom. Ker hruške rodijo na dve in triletnem lesu, prav tega odstranimo. Krajšamo samo, če je to nujno potrebno, npr., če se veje golijo ali če potrebujemo točno na določenem mestu poganjek za oblikovanje vzgojne oblike.

Redčenje vej

Pri redčenju krošnje odrežemo vejo ali poganjek ob osnovi. Redčimo zato, da lahko v notranjost krošnje prodira svetloba, tako pa povečamo intenziteto fotosinteze. Pri redčenju krošnje odrežemo poganjek ob osnovi tako, da naredimo čim manjšo rano. Rez mora biti pravokotna na vejo tako, da na zgornjem delu zarežemo čisto do osnove, na spodnji strani pa pustimo majhen prstan. Če režemo bolj v živo, nastane večja rana, ki se počasi celi.

Vmesna oblika med krajšanjem in redčenjem vej je pomlajevanje, ki je primerno pri starejših drevesih, kjer pobešene veje odstranjujemo in pustimo nižje stranske veje.

V rodnih nasadih pa s pomlajevanjem vzdržujemo ravnotežje med rastjo in rodnostjo ter da obdržimo optimalno vzgojno obliko.

Obrezovanje hruške - zimska rez
(Slika 1) – Obrezovanje hruške – zimska rez
Rodni les: 1. brstič; 2. brstika; 3. rodna pogačica; 4. zverižen rodni les; 5. rodna šiba
(Slika 2) – Rodni les: 1. brstič; 2. brstika; 3. rodna pogačica; 4. zverižen rodni les; 5. rodna šiba
Vzgojne oblike hrušk, ki zahtevajo veliko našega znanja in časa (a, b, c).
(Slika 3) – Vzgojne oblike hrušk, ki zahtevajo veliko našega znanja in časa (a, b, c).

Oblike rodnega lesa

Pri hruškah »sedijo« vsi brsti na enoletnem lesu. Cvetni brsti so praviloma na krajšem lesu – brstiču in brstiki (sl. 2) na koncu poganjka. Daljši enoletni rodni poganjki imajo cvetne brste tudi v listnih pazduhah. Cvetovi iz stranskih brstov so slabše kakovosti. Najbolj kakovostni plodovi se razvijajo iz močnejših brstičev, na katerih so močni cvetni brsti. Na dve in triletnem rodnem lesu, ki je rodil, se razvije na tistem delu, iz katerega izhaja pecelj ploda, odebelitev tkiva; rodna pogačica. Če sta osvetlitev in prehrana dobri, raste iz njega rodni les. Primerneje je, če zraste poleg novega brstiča lesno oko, ki naslednje leto zamenja izčrpani brstič. Zverižen rodni les najdemo v starejših kronah. Sestavljen je iz več brstičev prstinčastega lesa; brstov v različnih smereh.

Obrezovanje hruške na rodnost

Z obrezovanjem na rodnost hočemo ohraniti rodnost čim dlje in hkrati poskrbeti za dovolj nadomestnega lesa. Pri tem moramo paziti, da z rodnim lesom dobro obložimo spodnji in srednji del krošnje, vrhovi pa morajo ostati brez daljših poganjkov. Z obrezovanjem hruške začnemo vedno pri vrhu, in če je treba, izberemo novo voditeljico, ki jo takoj osamimo. Nato porežemo bohotivke, pustimo samo kakšno, ki bi jo potrebovali za nadomestilo manjkajoče veje. Porežemo vse stare, suhe, viseče, bolne in premočne veje, ki rastejo v notranjost krošnje. Ker ima hruška najboljše cvetne brste na koncu rodnih poganjkov, le teh ne smemo krajšati. Izjemoma krajšamo zelo dolge dveletne rodne veje, na katerih so po celi dolžini brstiči. Tako dolga dveletna rodna veja bi zelo močno cvetela, zato bi se preveč izčrpala in oplodnja bi bila zelo slaba.

Da bomo sadno drevo kakovostno obrezali, moramo imeti poleg teoretičnih osnov veliko praktičnih izkušenj. Tako, pa smo ponovno pri koncu obširnega članka na temo obrezovanje sadnih dreves. Nikar ne pozabite klikniti gumba všeč mi je in tako podpreti moje delo. Hvala.

Sorodna povezava:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Hruška

Sorodna iskanja:

Deli s prijatelji
Prejšnji članekObrezovanje jablan – poletna rez
Naslednji članekObrezovanje marelice
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.