Domov Obrezovanje sadnega drevja

Obrezovanje sadnega drevja

Obrezovanje sadnega drevja je tematika, kjer je bilo že mnogo povedanega in napisanega, vendar pa malo storjenega. Prizadevanja pri tem bo treba pospešiti, da bi tako pridelali več lepega in dobrega sadja.

Kljub številnim oblikam krošenj, ki se med seboj razlikujejo po številu in razporeditvi ogrodnih vej, velja pri njihovi vzgoji nekaj skupnih osnovnih pravil in načel, ki izhajajo iz fizioloških lastnosti sadnega drevja. Pri vzgoji krošnje moramo poskrbeti za takšno razporeditev ogrodnih vej, da je prostor, ki ga ima drevo na voljo, kar najbolj izkoriščen. Nikjer ne sme biti praznega nekoristnega prostora, pa tudi ne goščave. Tako ujame drevo s svojim listjem kar največ sončne svetlobe in zato tudi prej in bolje rodi. Pri tem stremimo ob sodobnih vzgojnih oblikah za tem, da ima krošnja kar največ rodnih vejic. Neproduktivnega lesa, to je debla in ogrodnih vej, pa je v krošnji le toliko, kolikor je nujno potrebno, da nosijo rodne vejice, na katerih se razvijejo plodovi.

Preveri tudi:

Jasno je, da lahko krošnje sadnih dreves tako oblikujemo predvsem s pravilnim obrezovanjem. Seveda pa moramo pri tem upoštevati tudi podnebne razmere v sadovnjaku. V predelih, ki so izpostavljeni hujšim viharjem, obilici snega ali celo žleda, morajo biti krošnje sadnih dreves prilagojene posebnim vremenskim razmeram. V takih krajih morajo biti ogrodne veje kratke in močne, da jih tudi kupi snega, zlasti pa žled ne morejo lomiti. To seveda velja zlasti za tiste kraje, ki so na meji med sredozemskim (obmorskim) in celinskim podnebjem. Pri nas poteka ta meja od Ilirske Bistrice, prek Postojne, Planinskega polja in Idrije, kjer zlasti žled napravi skoraj vsako leto veliko škodo tudi v gozdovih.

Kako obrezovati sadno drevje

  1. Povsem jasno je, da je treba obrezovati suhe, polomljene veje in veje, ki jih je začel glodati drevesni rak.
  2. Obrezovati je treba veje in vejice, ki se med seboj dotikajo in jih zato sape drgnejo med seboj.
  3. Obrezovanje sadnega drevja je pomembno tudi za to, da so veje na krošnji razraščene uravnoteženo, tako obrežemo tudi tiste veje, ki ravnotežje ovirajo in povzročajo, da se drevo nagiba na preobremenjeno stran.
  4. Ob javnih poteh, zlasti ob cestah, kjer je živahen avtomobilski promet, brezpogojno obrežemo tudi vse tiste veje, ki segajo čez rob cestišča in s tem promet ovirajo ali pa lahko povzročajo morebitne nezgode in okvare na vozilih. Seveda pa v spodnjem delu krošnje obrežemo tudi vse tiste veje, ki nas ovirajo pri delu pod drevjem.
  5. Pred obrezovanjem sadnega drevja moramo oceniti tudi, koliko plodov lahko veje zdržijo, saj se rado dogaja, da tudi obilica sadežev lahko polomi veje, če jih ne podpremo ali medsebojno povežemo. Zato je treba obrezati ali skrajšati tudi vse tiste veje, ki ne bi zdržale teže vseh plodov ob dobrih letinah in tako obenem že preprečimo, da bi nam jih lomil sneg ali žled.
  6. Obrežemo oziroma krajšamo tudi dolge metlaste in šibke veje, ki ne bi mogle kljubovati raznim viharnim divjanjem, obenem pa poskrbimo, da imamo od spodnjih ogrodnih vej krošnje do vrha drevesa tako razporejene ogrodne veje, da imamo čim lažji dostop do vrha krošnje. Tako si olajšamo tudi obiranje sadja.
  7. Navsezadnje pa moramo pri obrezovanju sadnega drevja gledati še na to, da je zlasti vrhnji del krošnje primerno razredčen; le tako namreč omogočimo, da sončni žarki obsijejo vso krošnjo in tako zagotovijo lepo enakomerno zorenje plodov po vsej krošnji.

Res je, da bomo imeli na tako obrezanih sadnih drevesih številčno manj plodov oziroma sadežev, njihova teža pa zato ne bo manjša, ker bodo plodovi debelejši in boljši. Pravilno obrezana drevesa pa imajo še to pozitivno stran, da precej preprečujejo razvoj sadnih zajedavcev in raznih drugih škodljivcev. Zanje so najugodnejši senčnati predeli krošnje in razpoke med hrapavim lubjem drevesnih debel in vej.

Poglavitni namen obrezovanja sadnega drevja je vzdrževanje optimalnega razmerja med rastjo in rodnostjo. Sadjarji poznamo poleg zimskega obrezovanja, ki ga izvajamo v času mirovanja, še številne druge roke obrezovanja v času rastne dobe. Tako poznamo pri jablanah in hruškah obrezovanje sadnega drevja v času cvetenja, z njim razredčimo preobilen cvetni nastavek, junijsko skrajševanje vrhov, ki ga opravimo okrog 20. junija in z njim zmanjšamo bujnost vrhov, ter poletno obrezovanje, ki ga izvajamo konec julija in v avgustu. Breskev tako rekoč ne moremo uspešno gojiti brez poletnega obrezovanja, prav tako pa ga uspešno izvajamo tudi pri drugih koščičarjih (marelici, slivi itn.).

Izrezovanje bohotivk
Izrezovanje bohotivk

Vedeti moramo, da je lahko rast posledica vsakega obrezovanja, zato moramo upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na to (podlaga, intenzivnost gnojenja, padavine itn.).

Poletno obrezovanje sadnega drevja

S poletnim obrezovanjem omogočimo predvsem boljšo osvetlitev drevesa, s tem pa večjo asimilacijo, bolj kakovostne plodove (manj skladiščnih bolezni; predvsem grenke pegavosti), zelo pa tudi vpliva na diferenciacijo rodnih brstov za naslednje leto. Pri jablanah in hruškah jo izpeljemo konec junija in v avgustu. Priporočljivo jo je izvajati postopoma, saj je v tem primeru šok na drevesu manjši, manjša pa je tudi verjetnost, da z obrezovanjem izzovemo negativne učinke: ožige plodov, ponovno rast in s tem nevarnost vnovične okužbe s škrlupom, ker se ta razvija na mladih listih. Na hruškah se lahko le na mladih poganjkih razvije hruševa bolšica. Čim kasneje obrezujemo, tem intenzivnejša sme biti rez. Iz drevesnih krošenj odstranjujemo vse bohotivke (vodni poganjki, ki zrastejo v tem letu), pa voditeljice ali druge konkurenčne poganjke, ki senčijo krošnjo in izraščajo na hrbtni strani ogradnih vej ali na nosilnikih rodnega lesa ali v vrhovih (skica 1 in 2).

Iz hrbta veje odstranimo vse bujno rastoče mladike (bohotivke)
(Skica 1) – Iz hrbta veje odstranimo vse bujno rastoče mladike (bohotivke)
Veja po poletni rezi - boljša osvetlitev bolj kakovosten pridelek in dobra diferenciacija rodnih brstov
(Skica 2) – Veja po poletni rezi – boljša osvetlitev bolj kakovosten pridelek in dobra diferenciacija rodnih brstov
Skrajševanje mladik ali loretiranje
(Slika 3) – Skrajševanje mladik ali loretiranje
Posledica skrajševanja - dodaten rodni les
(Slika 4) – Posledica skrajševanja – dodaten rodni les

Če je bohotivk veliko, jih del izrežemo ob osnovi, del pa jih skrajšujemo na dva do tri liste (loretiranje) (slika 1 in 2 in 3). Če krajšanje ali loretiranje izvedemo v najustreznejšem času, potem nam lahko iz pazduh listov odženejo krajši poganjki, ki diferencirajo rodne brste, in s tem dobimo dodaten rodni les – brstiče in brstike (skica 4).

Pri breskvah izvajamo poletno obrezovanje nekoliko drugače, na Primorskem že ob koncu junija, julija, včasih pa tudi avgusta. V celinskem delu Slovenije, kjer pri breskvi ne poznamo več klasičnega zimskega obrezovanja in obrezujemo šele po cvetenju in sočasno redčimo plodove, izvajamo poletno obrezovanje v avgustu. Izrezujemo ali odvajamo premočne veje, čistimo vrhove in hrbte ogradnih vej. Močne poganjke izrezujemo pri osnovi. Češnjo in marelico obrezujemo po obiranju. Večje rane je priporočljivo premazati s cepilno smolo.

Prav tako je priporočljivo opraviti poletno obrezovanje na slivah. Številne bohotivke povzročajo težave pri oblikovanju krošnje. Avgusta jih izrežimo, prav tako pa lahko krošnjo razpremo ali pa kakšno bohotivko privežemo.

Jablana pred poletnim obrezovanjem
Jablana pred poletnim obrezovanjem
Opravljeno poletno obrezovanje sadnega drevja - normalno osvetljeno drevo
Opravljeno poletno obrezovanje – normalno osvetljeno drevo

Obrezovanje sadnega drevja je v mesecu avgustu priporočljivo izvest tudi na orehu. Večje rane moramo premazati s cepilno smolo. Tudi pri jagodičju lahko izvajamo poletno rez. Pri ribezu, josti in kosmulji izrezujemo del enoletnih poganjkov iz sredine grma. S tem grm bolj osvetlimo in poskrbimo, da se ostali poganjki normalno razvijejo. Pri malini, robidi in tayberriju lahko izrežemo rastline, ki so rodile, mlade rastline, ki izraščajo iz koreninskih izrastkov, pa, če je treba, razredčimo.

Čep iz katerega se nam lahko v ugodnih razmerah razvije rodni les
Čep iz katerega se nam lahko v ugodnih razmerah razvije rodni les

Poletno obrezovanje sadnega drevja je v pridelovalnih nasadih običajen tehnološki ukrep. Tako naj tudi postane na našem vrtu. Če poletno obrezovanje opravimo pravilno, kaj kmalu ugotovimo, da pri zimskem obrezovanju nimamo kaj početi. Drevo, ki smo ga poleti obrezali, lažje varujemo pred boleznimi in škodljivci (slika 3 in 4), da nam bolj kakovosten pridelek in izognemo se alternativni rodnosti; drevo nam naslednje leto spet polno cveti in rodi, to pa je seveda naše največje zadovoljstvo.

Kdaj je potrebno obrezovati sadno drevje

Suhe veje lahko obrezujemo vse leto; še najbolj so seveda vidne potem, ko drevo ozeleni. Vse drugo obrezovanje pa je treba opraviti v času, ko drevo miruje, se pravi od konca jeseni, ko odpade listje, pa do začetka pomladi, ko začne brsteti.

Pri letnem obrezovanju sadnega drevja obrezujemo le manjše vejice, ki ovirajo rast rodnih vejic, še posebno pa rast poganjkov cepičev, če smo kaj precepili. Pri obrezovanju ne smemo puščati daljših golih štrcljev, ki potem gnijejo tudi po več let in preprečujejo zaraščanje rane odrezane veje. Vsaka odrezana veja naj bo odrezana ob izbrani veji ali vejici, da se rez začne takoj zaraščati. Za vzdrževanje dobrih sosedskih razmerij pa je treba obrezovati tudi veje, ki segajo na zemljišča sosedov, še posebno pa tiste, ki zastirajo okna bližnjih stanovalcev.

Kdor ima majhen sadovnjak in želi več sort sadja, bo gojil gostejši nasad in seveda oblikoval ozke krošnje v obliki raket, kar je moderno tudi marsikje drugje; pa tudi obiranje sadežev na takih drevesih je lažje. Na večjih površinah pa imajo drevesne krošnje lahko obliko piramide ali dežnika, kakršne komu pač ugajajo. Hkratno in obsežno obrezovanje sadnih dreves je bolj škodljivo kot koristno. Zato je treba obrezovati pazljivo, se pravi vsako leto nekaj, po takem vrstnem redu, da bo plodov čim več in da bomo zadovoljni tudi z oblikami krošenj sadnih dreves.

Tako, pa smo pri koncu. Upam, da vam je bil članek – obrezovanje sadnega drevja všeč. Če želite izvedeti še kaj več o obrezovanju sadnega drevja, potem obiščite povezave, ki sem jih navedel zgoraj.