Deli s prijatelji
Sajenje sadnega drevja
Sajenje sadnega drevja

Ko se odločimo za sajenje sadnega drevja, moramo vedeti, kaj kako in kdaj bomo začeli s saditvijo in urejanjem svojega vrtička.

Kaj naj sadimo, da bomo imeli vse leto dovolj domačega svežega sadja? Izbira je velika. Malo jagod za začetek, grm ali dva rdečega ribeza, grm kosmulj, zgodnja češnja ali višnja, jablana, zgodnja hruška, sliva, ob zidu v zavetju marelica pa še kakšna pozna jablana ali hruška, seveda če je dovolj prostora za vse želje.

O izbiri sort v tem članku ne bomo pisali, vseeno pa moram poudariti, da pri kupovanju sadik varčnost nikakor ni na mestu. Nikar ne glejmo na ceno sadike in ne kupujmo drugo ali celo tretjerazrednega materiala, ker je cenejši, temveč se odločimo le za prvorazredni selekcionirani sadni material, ki zagotavlja zdravo, lepo in rodno sadno drevje.

Izbor sadnih dreves

Za sajenje so primernejše enoletne sadike. Prednost enoletnih sadik je, da jih še lahko oblikujemo po svoji želji, medtem ko so dvoletne sadike že delno oblikovane. Preden nakupimo sadike, se moramo odločiti še o tem, kakšna drevesa želimo imeti na vrtu glede višine debla.

Če želimo visokodebelna drevesa, moramo kupiti sorte, ki so cepljene na semenjaku. Te se razvijejo v visoka drevesa, ki pozneje zarodijo in imajo daljšo življenjsko dobo, če pa želimo imeti drevesa z nizkimi debli, moramo kupiti sadike, ki so cepljene na vegetativnih podlagah.

Poznamo MM in EM podlage. V zbirki vegetativnih podlag imamo precejšnjo izbiro, od zelo šibkih do srednje močnih in močnih, ki ne zaostajajo mnogo za semenjakom. Sorte na vegetativnih podlagah prej zarodijo, prej dosežejo polno rodnost in se tudi prej izrodijo.

V zadnjem času se vedno bolj širijo brstikarji ali spuri. To so drevesa, nastala z mutacijami in se razlikujejo od matičnega drevesa po rasti, ki je znatno nižja. Ker so drevesa majhna in šibka, prej zarodijo in se tudi prej izrodijo.

Če cepimo brstikarje na šibko podlago, dobimo drevesce z nizko in majhno krošnjo, ki jih lahko sadimo v manjših razdaljah 1 do 2 m. Ker so površine vrtičkarjev običajno omejene, si s saditvijo šibko rastočih brstikarjev lahko povečajo število in sadni izbor na vrtu.

Ko smo se odločili, kaj bomo sadili v vrtu, se moramo še vprašati, kako naj posadimo sadike, ki smo jih izbrali, da bo naš trud poplačan z obilnim pridelkom. Ker sadimo v vrtu predvsem posamezna drevesa, bom pisal o tem, kako pripravimo drevesu najugodnejše rastišče in kako ga posadimo.

Priprava zemlje za saditev

Najprej določimo mesto, kamor bomo posadili drevo. Vanj zapičimo kol, na katerega privežemo dolgo vrvico in zarišemo krog s polmerom 1 meter. Ko imamo označeno mesto sadike in velikost izkopa, začnemo kopati jamo. Zgornjo plast zemlje mečemo na eno stran jame, nižji sloj zemlje, ki je svetlejši in manj prepreden s koreninicami, pa na drugo stran.

Tako kopljemo jamo do globine 40 cm. Naslednjih 20 cm zemlje samo prekopljemo z lopato in jo pustimo v jami. Nato poskrbimo, da bo imelo drevo vsaj v začetnem obdobju rasti dovolj hranilnih snovi, da bo lahko nemoteno raslo.

Za vsako jamo pripravimo kilogram Thomasovega fosfata in 0,5 kg kalijeve soli. Če teh enostavnih gnojil ne moremo dobiti, si pomagamo s kombiniranimi gnojili. V poštev pridejo kombinacije fosfornih in kalijevih gnojil brez dušika.

Primemo kombinirano gnojilo za založno gnojenje sadnega drevja je gnojilo P : K v razmerju 14:9, kar pomeni, da vsebuje 1 kg kombiniranega gnojila 14dag v vodi topljivega fosforja P2O5 in 9 dag kalija K2O. Da zadostimo potrebam po hranilih, dodamo na jamo 1,5 kg kombiniranega gnojila.

Ta količina gnojila predstavlja tako imenovano gnojenje na zalogo. Gnojilo razporedimo tako, da ga tretjino potrosimo po dnu jame in zemljo prekopljemo, drugi dve tretjini pa zmešamo z vrhnjo plastjo zemlje, ki smo jo pri kopanju metali na poseben kup.

S to mešanico zemlje in gnojila jamo zasujemo skoraj do vrha. Dobro je, če tako pripravimo jamo vsaj tri tedne pred saditvijo.

Nato se lotimo sajenja. Obdobje, ki je primerno za saditev sadnega drevja, je dolgo, saj traja od jeseni, ko odpade listje, vse do spomladi, ko začno drevesa brsteti. Bolje je, če nam uspe posaditi sadno drevje že jeseni, tako da se pozimi dobro ukorenini in začne spomladi normalno rasti.

V zelo hladnih predelih, kjer je nevarnost zimske pozebe, je priporočljivejše sajenje sadnega drevja spomladi, da se tako izognemo morebitnim poškodbam, ki bi jih lahko povzročil mraz. V milem podnebnem pasu pa lahko sadimo sadno drevje v vsem obdobju počivanja.

Priprava sadik in saditev

Ko vemo, kaj bomo sadili in kdaj bomo sadili, se seznanimo še s tem, kako bomo sadili. Sadike, ki jih nameravamo saditi, moramo pred sajenjem namočiti v zmes vode, ilovice in gnoja, ki jo pripravimo v jami, izkopani v nasadu. Preden sadike namočimo v blato, jim porežemo vse polomljene in nalomljene korenine in koreninice, vendar pazimo, da so rane čim manjše.

Ko smo sadike pripravili za saditev, navozimo v sredino prej pripravljenih jam še po 10 kg komposta. Na preperel kompost postavimo sadiko, korenine ji lepo poravnamo in razporedimo, nato pa jih zasujemo z zemljo, ki smo jo izkopali iz srednje plasti.

Dreves ne sadimo pregloboko niti preplitvo. Pravilno je, da je koreninski vrat 10 do 15 cm nad površino. Posajenemu drevesu dodamo še 50 do 100 kg hlevskega gnoja, ki pa nikakor ne sme priti v dotik s koreninami ali deblom.

Hlevski gnoj razporedimo po obodu jame, ki je v glavnem že zasuta, ter ga pokrijemo s slojem zemlje. Okoli drevesa uredimo kolobar, ki je v obliki sklede nagnjen k deblu drevesa, da deževnica ne odteka.

Če smo se odločili za saditev dreves na vegetativno šibkih podlagah, jim moramo ob sajenju dati kol za oporo, ki pa ne sme segati v krošnjo dreves, ker bi se sicer veje drgnile in poškodovale. Deblo privežemo ob kol, ki ga v spodnjem delu impregniramo, da prehitro ne strohni.

Impregniramo ga tako, da svežega namočimo v 3 % raztopino modre galice ali pa suhega v karbolinej katran ali kakšno podobno sredstvo za impregnacijo. Dobro je tudi, če kole le ožgemo.

Če bomo pri sajenju upoštevali vsa navodila in drevesa tudi dobro oskrbovali, lahko pričakujemo obilne in kakovostne pridelke.

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekFrancoski Golšar (Boulant Francais – Boulant D’ Amiens)
Naslednji članekKanarčki pevci vrvivci – ubrane strune
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.