Deli s prijatelji
Okrasne buče - Legenaria siceraria
Okrasne buče - Legenaria siceraria

Med približno 25 vrstami buč poznamo predvsem tisto, ki daje krmo za kmečke ščetinarje ter dandanašnji že kar dragoceno bučno olje za solato; kot zelenjadnica je znana tudi jedilna buča v več sortah. Kot okrasne buče pa so cenjene predvsem sorte buč iz vrste Cucurbita pepo var. ovifera. Ko kupujemo sortna semena okrasnih buč, morda dobimo prvo leto izenačen pridelek po velikosti, barvi in obliki. Ko pa sejemo doma pridelano seme, ni »čudež«, če zrastejo plodovi vseh mogočih oblik. To je razumljivo, saj je cvetje bučnic navadno zelo privlačno za čmrlje in čebele, in vrste se med seboj hitro in lahko križajo. Tudi poljedelci imajo težave pri vzdrževanju »čiste linije« buč golic. Zato je največkrat naprodaj seme okrasnih buč kot mešanica drobnoplodnih sort.

Hruške, turbani, bradavičarke

Navadno sorte poimenujemo po značilni obliki plodov, ki so lahko podobni limoni, hruški, bradavičasti žogici, čebuli, kokošjemu jajcu, turbanastemu pokrivalu, marogasti krogli ali čemu podobnemu. Tudi barva dozorelih plodov je lahko različna. Imamo skoraj bele plodove, vse rumene odtenke, oranžno zagorele, cinobrasto rdeče, svetlo ali temno zelene, vzdolžno progaste ali drugače pisane kombinacije. Ko jeseni bučke dozore, jih v lepem vremenu poberemo in svojo lepoto bodo ohranile nespremenjeno več mesecev. Celo napol dozoreli plodovi bodo pozoreli, če jih postavimo na sončno okensko polico. Za domiselnega aranžerja ni omejitev pri uporabi okrasnih bučk in tudi v naših cvetličarnah se občasno pojavljajo bučke kot »polizdelki« za trajno okrasje – samostojno v plitki košarici ali tudi v družbi s primernim cvetjem ali z drugimi naravnimi rastlinskimi deli.

Okrasne buče namesto natege

Bolj kot danes je bila nekoč znana velikoplodna buča s sedaj veljavnim imenom Legenaria siceraria. Izredno dolgi plodovi so neužitni in izvotljene uporabljajo kot natege v pletarstvu. Plodovi so lahko klobasasto zaviti ali pri nekaterih oblikovani kot trebušaste steklenice. Ponekod takšne plodove posušijo in izvotlijo ter jih uporabljajo kot nekakšne čutare, posode za nakit ali različno drobnarijo. Izkušnje učijo, da lahko preteče tudi nad tri mesece, preden se stene plodov popolnoma presušijo. Izvotljene in suhe buče na zunanji strani gladimo najprej z grobim, nato s finim smirkovim papirjem in nazadnje še zloščimo z brezbarvno kremo za čevlje. Če naj služijo trebušasti plodovi kot valilnice pevcem duplarjem, jih ne smemo loščiti, temveč suhe in očiščene stene zunaj in znotraj premažemo s firnežem, da so trajnejše. Nazadnje pa prav na takšnem suhem plodu razvija svojo domišljijo umetnik, čigar izdelek običajno konča na bazarju Vzhoda ali pa tudi v kakšni slovenski prodajalni spominkov.

Mnogo sonca in bogata prehrana

Okrasne buče zahtevajo za razvoj mnogo sonca, krepko prehrano in precej časa. Zato jih je najbolje sejati marca ali vsaj v začetku aprila na toplo (okenska polica v kuhinji je prav tako dobra kot rastlinjak) v skodele ali lončke. V vlažni prsti in ob primerni toploti bo seme kmalu kalilo; tudi dve ali tri leta staro seme je še uporabno. Mlade rastline šele maja presadimo na prosto z obilno koreninsko grudo. Takrat se je zemlja že dovolj ogrela in ni nevarnosti slane. V stiski si lahko pomagamo z varovalnimi klobučki, ki jih čez noč poveznemo čez sadike. Pozneje se pridelovanje okrasnih buč v ničemer ne razlikuje od pridelovanja kumar ali jedilnih buč. To pomeni, da potrebujejo mnogo hranilnih snovi in vode, obenem pa hočejo imeti mnogo sonca. Na voljo morajo imeti dovolj prostora, da se lahko razrastejo. Zato se najbolje počutijo ob ograji, lahko pa jim napravimo tudi posebno oporo.

Kdor bi čez poletje ne potreboval prostora v rastlinjaku, lahko v njem pridela posebno lepe buče, saj imajo tu več časa za dozorevanje kot na prostem. Celo v balkonskih zabojčkih je mogoče doseči lepe pridelke, le bolj vestno je treba zalivati in dognojevati, ker se sorazmerno majhna količina prsti hitro izčrpa in velika listna površina jo tudi temeljito izsuši.

Sorodna povezava:

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekSrobot – pogosta in zelo cenjena vzpenjalka
Naslednji članekFuksije – znane in priljubljene okenske in balkonske rastline
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.