Deli s prijatelji
Okrasne drevnine pozimi

Med okrasne drevnine štejemo vse lesnate rastline, ki jih sadimo v okrasni vrt. Drevesa se od grmovnic razlikujejo po tem, da poganjajo nove poganjke iz vrha vejic, grmovnice pa iz koreninskega vratu pri tleh. Nekatere vrste so na posameznih območjih lahko drevesa, v drugačnih podnebnih okoliščinah pa samo grmovnice. Grmovnico tudi z obrezovanjem lahko oblikujemo v drevo, le da moramo obrezovati zelo pogosto in pravilno.

Okrasne drevnine so ogrodje okrasnega vrta in oblikujejo okolico našega doma ali javnega nasada. Pozimi jih omenjamo predvsem zato, ker je takrat njihovo ogrodje še bolj vidno. Mogoče bo pozimi tudi tisti, ki bo šele zasadil vrt, laže izbral prave rastline za svoj vrt.

Ogledati pa bo moral predvsem odrasle primerke, ker le odrasle rastline dajejo pravo podobo okolju, ki naj ga oblikujejo. V tem obdobju bodo odrasli primerki najbolje nakazali oddaljenost od zgradbe in medsebojno saditveno razdaljo.

Večkrat sadimo več rastlin skupaj. Te v začetku sestavljajo primerne skupine; pozneje pa se razrastejo. Zato moramo, odvečne rastline odstraniti. Nekateri vrtičkarji rajši oblikujejo svoj vrt po dobro premišljenem načrtu in tako, da z njim ne bodo Imeli veliko dela, vendar pa veliko veselja, ko bodo spremljali rast in razvoj mlajših in manjših rastlin.

Manjše rastline lahko posadimo tudi posamezno in jih skrbno negujemo, da bodo čim prej zrasle. Med rastline, ki jih posadimo posamezno, sodijo iglavci. Tudi mlajših grmovnic ni priporočljivo saditi več skupaj, ker prehitro dosežejo svojo velikost in obliko in bi jih že čez eno leto ali dve odstranjevali.

Ne smemo pa samo po ogrodju drevnine izbirati primernih dreves ali grmovnic. Vedeti moramo, kakšno zelenje ima drevo ali grmič, ki se nam zdi primeren.

Le zelenje in cvetje sta okras drevnine. Če nam je rastlina všeč, poskušajmo zvedeti njeno ime. Ogledati pa jo moramo tudi spomladi, ko bo v rasti ali cvetju. Naj še enkrat poudarimo, da si moramo zamisliti vsako rastlino v njeni odrasli obliki, ker nam bo taka dlje v okras ali uporabo.

Ob tej priložnosti se moramo pogovoriti tudi o tem, kakšne so odrasle drevnine. Visoka drevesa zrastejo več kot 18 m, srednje velika so visoka od 10 do 18 m, nizka pa od 5 do 10 m. Pritlikava drevesa pa so visoka samo do 5 m.

Pritlikave grmovnice so visoke samo do 60 cm, nizke zrastejo do 1,5 m in visoke do 3 m višine. Upoštevati bomo morali tudi te višine, ko se bomo odločali za saditev drevnin.

Lesnate rastline sadimo v vrtove, kot že rečeno, za trajno ogrodje vrta, lahko pa jih sadimo tudi na dvorišča. Na dvorišča jih po navadi posadimo zaradi koristnosti, npr. zaradi sence. Iglavce pa največkrat zasadimo zaradi zelenja, cvetja ali vonja.

Okrasne drevnine ob zgradbi

Najbolj preudarno moramo saditi drevnine ob zgradbi. Vedeti moramo, kako daleč bo širila svoje nadzemne dele in ne nazadnje tudi, kako globoko in široko se razrastejo njene korenine.

Ob nakupu sadik moramo povprašati za vse te lastnosti rastlin. Vprašati moramo tudi, katera lega drevesu ali grmiču bolj ustreza. Posebno v bližini zgradb so nekatera rastišča preveč izpostavljena soncu, druga pa so po ves dan v senci. Zgradba je glede toplote, svetlobe in včasih tudi vlage neprepustna. Zaradi nadzemnih delov, posebno spodnjih vej, naj bo drevo posajeno v taki oddaljenosti, da se bodo le-te neomejeno razvile. To napravimo tedaj, ko želimo drevo ali grm videti neokrnjen tudi pozneje, ko se bo razrastel v vsej svoji velikosti in lepoti.

Včasih pa bomo morali posebno na naših manjših vrtovih, ki so obdani z dovoznimi potmi, odstraniti spodnje veje zaradi boljše vidljivosti na cesto. Zaradi vsega naštetega moramo res zelo preudarno izbirati vrste drevnin.

Največkrat se moramo visokim in tudi srednje visokim drevesom odpovedati ter poseči po pritlikavih in grmovnicah. Tudi med temi moramo izbirati previdno.

Nekatere vrste grmovnic cvetijo vse leto od zgodnje pomladi do prve slane. Izbiramo lahko med velikim številom vrst. Zadnja leta so se zelo uveljavili iglavci. V toplejših predelih imajo večjo izbiro, ker rastejo tam tudi mnoge vrste grmovnic in vzpenjavk, ki jih pri nas ne moremo saditi.

Izbor grmovnic med vrtnicami

Največji izbor grmovnic je med vrtnicami. Te grmovnice imajo poleg lepega in dišečega cvetja še veliko različnih oblik rasti.

Vrtnice pa tudi z listjem prispevajo k lepoti zasajenega prostora. Dolgo časa so jih sadili samo zaradi lepote njihovega cvetja, toda v zadnjem obdobju izboljšujejo in spreminjajo tudi njihovo obliko rasti z namenom, da bi bile uporabne za različne namene sajenja.

Žlahtnitelji so bili uspešni tudi pri iglastih grmovnicah, posebno pri nizkih in pritlehnih vrstah. Največ novosti najdemo pri brinih in pritlikavih smrekah, pa tudi cedrah in tujah.

Med srednje visokimi grmovnicami pa lahko najdemo ustrezne vrste pri panešpljicah, kostenikah in češminih, posebej za žive meje. Nekatere grmovnice ohranijo liste pozimi tudi v hladnejših krajih Slovenije. Zamenjajo jih pozneje med letom.

V primerih, ko štejemo med grmovnice tudi drevesa, ki rastejo zelo na široko od tal, res ne bo težka izbira za zasaditev tudi manjših vrtov. Med te štejemo spomladi cvetoče magnolije, na rahlo razrasle šopaste tamariske pa tudi breze, ki jih negujemo tako, da zrastejo v širši večji grm z več vrhovi.

Eksotični rododendroni

Zelo nenavaden videz in zanimivo cvetje ter listje imajo za naše kraje skoraj eksotični rododendroni. Zanimivi so predvsem zato, ker za rast potrebujejo posebno kislo zemljišče. Največ jih goji arboretum Volčji potok, kjer so izreden okras konec junija, ko cvetijo.

V javnih nasadih še niso našli prostora, ker potrebujejo posebno nego. Ko bomo izbirali drevnine za svoj vrt, ne pozabimo zahtevnih rododendronov. Nenazadnje smo se pozimi spomnili okrasnih drevnin tudi zaradi njihove zimske lepote.

Nekatera drevesa imajo lepo in zanimivo lubje, ki skoraj odtehta njihov poletni okras. Že platana v drevoredu ima pozimi po deblu zanimive barvne lise. Tudi javorji različnih vrst sodijo med zanimive rastline.

Japonska češnja

Nekatere japonske češnje postanejo močno rdeče po deblu, druge spet spreminjajo barvo po posameznih plasteh, ki se sproti luščijo. Pri grmovnicah ne smemo pozabiti zelenkastega lubja, ki ga pozimi dobi glog.

V naših krajih najdemo povsod samonikle ali v naseljih posajene breze, ki dobe z leti privlačno belo lubje.

Pri nekaterih drevesih, še pogosteje pa pri grmovnicah, so pozimi okras njihovi plodovi. Nekateri so dobrodošla ptičja hrana, zato njihov okras ni dolgotrajen, npr. plodovi jerebike in kaline ali kostenike ter rdeče jagode panešpljic. V ostrejših zimah ostanejo rdeče jagode na ostrolistnici ali mahoniji, ki jo je videti pogosteje v javnih nasadih kot samoniklo v gozdovih. V primorskih nasadih pa velikokrat srečamo grmič jagodnik, ki je pozimi prav tako opazen zaradi rdečih jagod.

Zgodaj spomladi nas razveseljujejo s svojimi rumenimi mačicami leske in vrbe. Od dreves naj omenimo judeževo drevo, ki kmalu požene rdeče popke in z njimi naznanja pomlad.