Deli s prijatelji
Stročnice

Na koreninah stročnic živijo bakterije, ki vežejo dušik iz zraka. Tla se z njihovo pomočjo obogatijo z dušikom, zato korenine stročnic vedno puščamo v zemlji.

Grah senator
Grah senator

Grah

Katerega izvor je neznan, je najbolj hranilna zelenjadnica, saj vsebuje 6 – 7% beljakovin, 10 – 14 % ogljikovih hidratov, 6 – 7% maščob, veliko vitaminov (A, B1, B2, C, E) ter mineralov (natrij, kalij). Ker je tako enkraten, ga vzgajamo od zgodnje pomladi (sejemo ga že marca) do julija, da uživamo v njegovih zdravih jedeh od maja do jeseni. Sejemo ga v tritedenskih presledkih v vrste, ki so med seboj oddaljene 30 – 50cm, 3 cm globoko, tako da je med zrni v vrsti 4 – 5 cm. 100 g semena (večje vrečke) zadostuje za setev na površino 7 – 8 m2, kjer pridelamo približno 7 – 8 kg graha. 200 g semena (v kartonskih škatlah) pa posejemo na površino 15 m2 in pridelamo okoli 15 kg graha. Grede lahko po setvi prekrijemo z agrokopreno, da ga zaščitimo pred požrešnimi ptiči. Grah tudi bolj zanesljivo kali, ker so tla toplejša in s tem skrajšamo čas dozorevanja za štirinajst dni. Ko je grah visok 20 cm, agrokopreno odstranimo in rastline osujemo.

Grah je najokusnejši mlad, zato stroke pogosto obiramo, in to pazljivo, z obema rokama, da rastline ne ranimo. Zgodnje in pogosto obiranje pospešuje tvorbo novih strokov. Grahova zrna uživamo zamrznjena tudi pozimi.

Grah naj raste na zračnih rastiščih. Zalivamo ga vedno od spodaj, kar preprečuje pojav bolezni. Zelo rad raste v družbi s korenjem, kumarami, glavnato solato, zeljem in koprom. Ne prenaša pa čebule, česna, fižola.

Nizka in zgodnja graha sta mali provansalec, ki ga lahko sejemo celo avgusta, da nam rodi oktobra, in kelvedon. Oba sta zelo rodna, z okusnimi zrni. Visoka graha, ki potrebujeta oporo, sta telefon z nežnimi in okusnimi zrni ter senator, ki je izredno roden. Zanimiv pa je sladkorni grah angleški ljubimec, pri katerem uživamo cele mlade, sladke in okusne stroke. Je visok, zato potrebuje oporo.

Fižol

So k nam v Evropo, kot mnogo drugih vrtnin, prinesli Španci iz Južne Amerike. Nizki fižol sejemo od konca aprila, vsake 3 – 4 tedne, do konca julija. Ko je še hladno, ga prekrijemo z agrokopreno.

Fižol zahteva humozna in topla tla. Sejemo ga lahko v vrste (med njimi je 40 cm razdalje, med semeni pa 6 – 8 cm) ali v »kupčke« (20 – 25 cm je razdalja med kupčki, v jamico pa damo 4 – 5 semen) samo 3 – 4cm globoko. 100g semena (večje vrečke) zadostuje za setev na površino 12m2, tako da pridelamo okoli 20 kg fižola. 200 g semena, ki je v kartonskih barvastih škatlah, pa posejemo na površino 20 m2, kar zadostuje za pridelek približno 40 kg fižola.

Fižol obiramo sproti, previdno, da ne ranimo rastline. Stroke lahko za zimo zamrznemo ali vložimo.

Dobro raste v družbi s paradižnikom, ki ga varuje pred škodljivci (grahov zavijač), kumarami, zeljem, kolerabico, rdečo peso in zeleno. V njegovi družbi naj obvezno raste začimba šetraj, saj ga varuje pred napadom uši.

Zelenostročna fižola sta: top crop z debelimi mesnatimi stroki, ter starozagorski, ki daje izredno velike pridelke, zlasti na Primorskem.

Za pridelavo rumenih strokov sejemo enkratnega berggolda, ki je primeren za popestritev solat, vlaganje in zamrzovanje. Okusno zrnje pridelujemo z zorinom, ki ima pisana zrna, in s češnjevcem, ki ima rumena zrna z vijoličastimi in rdečimi lisami.

Visoki fižol je bolj zahteven, saj potrebuje več prostora, toplote in hranilnih snovi. Sadimo ga od srede maja do srede junija. Prekle, ki so lesene ali kovinske (lahko 2 m visoke), postavimo v razdalji 70 x 60 cm, največ 50 x 100 cm. Okoli prekel položimo 8 – 10 zrn v 3 cm globoko jamico. Ko prične cveteti, ga rahlo osujemo.

Berggold
Berggold

Seme v večjih vrečicah (100 g) zadostuje za setev na površino 10 m2, kjer pridelamo 30 kg fižola, seme v škatlah (200 g) pa na površino 20 m2, kjer pridelamo 50 kg fižola.

Glede na želje in okus lahko izbiramo med naslednjimi sortami. Rumene in mesnate stroke uživamo pri visokih fižolih jeruzalemski in ptujski maslenec. Oba obilno rodita. Za stročje in zrnje so primerni jabelski pisanec s pisanimi zrni v pisanih strokih, bujni cipro in lepi, široki klemen z okroglimi zrni sivo modre barve. Z visokim fižolom semenarna 22 pridelamo sivo okroglo zrnje, ki je tudi primerno za pripravo pasulja.

Visokega fižola ne obiramo v mokrem vremenu in se ga ne dotikamo, ker s tem preprečujemo napad bolezni. Visoke in dekorativne fižolove »stene« uporabljamo kot zaščito pred vetrom za občutljive vrtnine, kot so na primer kumare. Dobro raste v sosedstvu s paradižnikom, kumarami, endivijo, zeljem, kolerabico, glavnato solato in kapucinsko (Tropaeolum sp.), slabo pa v bližini pora, česna, čebule, graha in kopra.

Jabelski pisanec
Jabelski pisanec

Bob

Je na mraz neobčutljiva stročnica, zato je lahko prva zelenjava z vrta. Velika zrna boba Aquadulce, sveža in zamrznjena (stroke trgamo, ko so srednje veliki in je na njih šiv še svetel), so izdatna beljakovinska hrana.

Sejemo ga od februarja do konca aprila v humozna, s kompostom pognojena tla. Poleg tega, da tla bogati z dušikom, s svojimi bujnimi koreninami rahlja tla in s svojim vonjem odganja voluharja. Za sosede ima rad zgodnjo berivko in kolerabico ter šetraj, ker ga varuje pred ušmi in mu prida poseben okus. Sejemo ga v vrste (50 cm) 5 cm globoko, tako da so zrna med seboj oddaljena 8 – 10 cm. Zaradi njegove nezahtevne vzgoje, visoke vsebnosti beljakovin in dobrih vplivov na vrtu bi ga morali veliko več vzgajati in uživati.

Turški fižol emergo

Je stročnica, ki jo sploh preveč zanemarjamo. Uspeva tudi v surovih legah, slabih tleh, nam s svojimi čudovitimi cvetovi in bujnim zelenjem krasi vrt. Z njim pridelamo okusne stroke in zrna, primerna za pripravo bogatih in okusnih jedi med celim letom.

Turški fižol
Turški fižol

Glede na vreme ga sejemo aprila in maja. Ovija se lahko okoli prekel, okrasi pa nam tudi vse puste vrtne in balkonske ograje, zato ga lahko sadimo tudi na balkonu. Kot visoki fižol je tudi ta primeren za varstvo pred vetrom in nezaželenimi pogledi.

Krepke, dolge stroke trgamo, ko so še mladi in nežni, kajti kasneje otrdijo in postanejo volnati. Primerni so za pripravo izdatnih juh. Zrnje lahko tudi posušimo. Kot vse stročnice vsebuje veliko beljakovin in je zato zelo zdrav.

Najnovejši mali oglasi