Deli s prijatelji
Osvetlitev akvarija
Osvetlitev akvarija

Bržkone so za večino akvaristov rastline poglavitni okras v akvariju, saj le-te in ne toliko ribe ali neživ material, odločilno vplivajo na splošni videz akvarija, osvetlitev akvarija pa je ključnega pomena za uspešno rast naših rastlin. Akvarij si sicer lahko uredimo tudi brez rastlin, vendar kamenje, pa naj bo razporejeno še s tako domišljijo, kmalu postane za opazovalca enolično in nezanimivo. Seveda so zanimanja in okusi različni, zato o tem ne moremo razpravljati in prav tako ne o tem, ali so v akvariju najbolj pomembne ribe, rastline ali morda druge oblike življenja. Gotovo pa si vsakdo želi, če že ima v sobi stolitrski, dvestolitrski ali še večji »zaboj« poln vode, da bi imel lep videz in da bi bil stanovanju v okras in lastniku v veselje. Želim si, da bi bilo na oglasniku KupimProdam.si čim manj oglasov, kot npr.: »Poceni prodam akvarij z vso opremo«. Vzrok, da kdo izgubi veselje za akvarij, skoraj nikoli ni pomanjkanje časa ali prostora (kar se ponavadi navaja), ampak neuspeh (o čemer manj radi govorimo).

Akvarij pač ni videti tak, kot si lastnik želi, da mu vse skupaj postane odveč. Če je namreč imel zanj prostor in čas na začetku, bi ju gotovo lahko imel tudi pozneje – če bi ga le še veselilo. Kar zadeva čas, tega za vzdrževanje pravilno urejenega akvarija, pa naj bo še tako velik, sploh ni treba veliko. Tudi na dopust lahko mirno gremo za dva ali tri tedne in pustimo akvarij in njegove prebivalce same brez posledic – česar npr. ne moremo storiti s kanarčkom ali psom. Danes lahko kupimo avtomat za hranjenje rib, a nikakor ni nujno potreben.

Namen članka je, da na podlagi lastnih izkušenj in izkušenj drugih avtorjev prikažem, kaj je treba upoštevati in kaj je priporočljivo storiti, če želimo, da nam bodo akvarijske rastline lepo uspevale. Treba nam bo le v začetku nekaj žrtvovati. Seveda tehnične opreme, rastlin in živali nikakor ni vedno lahko dobiti, niti niso vselej poceni: a preden se sploh lotimo akvaristike, moramo vendarle vedeti, kaj je treba storiti oziroma kupiti, ker bomo le tako uspešni. Videli pa bomo tudi, da nekatere stvari, ki jih trgovina ponuja akvaristom, niso zares potrebne ali pa celo prav dobro shajamo brez njih.

Dandanes goje akvaristi okoli 160 vrst rastlin – izbira je zares pisana, treba pa je pravilno izbirati, in to glede na njihovo rast, videz, morebitne posebne razmere, ki jih zahtevajo, pri čemer je najpomembnejša svetloba. Po barvi so rastline različne: od svetlo zelenih, prek temno zelenih, rjavkastih in rjavih do bolj ali manj rdečih. Še raznovrstnejše pa so njihove oblike in velikosti. Gotovo si marsikdo želi akvarij, kot ga znajo urediti in vzdrževati npr. Nizozemci, ki posebno slovijo po lepih akvarijih: z visokimi vrstami zadaj, srednje velikimi nekje v sredi in pritlikavimi spredaj. Vse rastline so pri tem urejene v večje ali manjše skupine, nekatere večje vrste pa sadimo tudi posamič. Zaradi lepšega videza, pa tudi boljše rasti, različnih vrst ne mešamo. Preprost nasvet, koliko vrst rastlin naj bi izbrali za določen akvarij: na vsakih 10 cm dolžine akvarija eno vrsto; če je torej akvarij dolg 130 cm, bi naj vanj posadili kakih 13 vrst rastlin – ne več, ker je učinek posamezne vrste veliko boljši, če raste v večji skupini. Tudi če je akvarij širok, naj tega števila ne bi presegli znatno, ampak raje posadimo toliko večje skupine. Če imamo veliko manjših skupin, je združba videti preveč neurejena in tudi nenaravna. Rastline v akvariju pa nimajo samo estetskega pomena, ampak tudi higienskega, saj v ustreznih razmerah oddajajo znatne količine kisika, porabljajo produkte presnove rib in zavirajo rast škodljivih bakterij. Se pravi, da so neke vrste biološki filter. V akvarijih, kjer rastline dobro uspevajo, so tudi ribe bolj zdrave; razne nalezljive bolezni so v takih razmerah skoraj nepoznana stvar.

Osvetlitev akvarija in alge

Toda kaj moramo storiti, da bodo kupljene rastline dobro uspevale in se tudi razmnoževale? Kako se ubranimo pred algami, ki nam lahko, kot vemo, v nekaj dneh prerasejo akvarij in pod seboj zadušijo vse drugo rastlinje? Naj zdaj na to izčrpno odgovorim tako, da nam ne bo nikoli žal, da smo se odločili za akvaristiko in za izdatke v zvezi z njo!

Osvetlitev akvarija je ne samo eden najpomembnejših dejavnikov pri gojitvi rastlin, ampak tudi eden najbolj podcenjevanih, navsezadnje verjetno zaradi bojazni pred algami. Morda smo tudi kje videli, da so rastline kolikor toliko dobro rasle pri slabi svetlobi, in sklepamo, da lahko pri enaki svetlobi uspevajo katerekoli rastline. Če imamo stolitrski akvarij in 20-vatno neonsko cev nad njim, potem res ne moremo pričakovati, da bodo rastline kaj več kot životarile; bolj verjetno je, da bodo prej ali slej propadle – če akvarij po naključju ne dobiva svetlobe od bližnjega okna. Precej je razširjeno mnenje, da je močna svetloba vzrok nekontroliranega razraščanja alg; zato nekateri kot zdravilo proti temu priporočajo slabšo osvetlitev akvarija ali pa kar popolno zatemnitev akvarija za kak teden ali še dlje, zaradi česar naj bi alge propadle. Trditev, da je močna svetloba vzrok težav z algami, je večinoma napačna (vsaj v primeru, ko uporabljamo zgolj umetno svetlobo), ker izvira iz nepopolnega vedenja; odtegovanje svetlobe pa je popolnoma neučinkovit ukrep.

Res je, da alge potrebujejo svetlobo za svojo rast, saj so zelene rastline, a nič manj je ne potrebujejo višje rastline. Zato tudi slaba svetloba ali zatemnitev ne moreta prinesti nobene rešitve; prej bodo take ukrepe preživele alge kot pa višje rastline. Ko bomo akvarij spet osvetlili, bodo alge zagotovo rasle naprej. Tudi lahko redno opažamo, da nekatere vrste alg, npr. modrozelene, prav dobro uspevajo pri zmerni ali celo šibki svetlobi. O algah bomo govorili še pozneje; tukaj naj omenimo le, da je tudi primerno močna svetloba eden pomembnih ukrepov v boju proti algam – vsaj v akvariju, kjer želimo gojiti vodne rastline. Močna svetloba namreč spodbuja rast rastlin (za marsikatere vrste je močna svetloba nujna, za večino preostalih pa je zelo koristna) – in kjer dobro uspevajo rastline, tam za alge ni prostora. To je izredno pomembna ugotovitev!

Močna, srednja in šibka svetloba

Razčistimo zdaj, kaj je močna svetloba, kaj srednja, kaj šibka! Večina akvaristov dandanes uporablja umetno svetlobo, ker ima ta pred dnevno nekatere prednosti: jakost dnevne svetlobe se močno spreminja z vremenom in letnimi časi. Neposredno sončno svetlobo odsvetujemo, ker akvarij preveč segreje; šipe morda tudi voda zaradi alg kaj rada »ozeleni«. Dnevna svetloba je za akvarij nenaravna, ker vdira vanj bolj ali manj kar s petih strani. Na južni strani je utegne biti preveč, drugod pa je bo – vsaj pozimi, ko so dnevi kratki – premalo. Akvarijske rastline so večinoma iz tropskih krajev, kjer trajata dan in noč po 12 ur, tako da niso navajene na menjavanje dolžine dneva in noči. Če imamo zelo velik akvarij ali če jih imamo več, pa si lahko omislimo strešno okno, morda poleg visečih svetilk, ker bomo tako precej prihranili pri elektriki. V večini primerov pa bo umetna svetloba najboljša in bržčas tudi edina rešitev.

Umetna svetloba je ponavadi šibkejša od svetlobe, ki jo rastline dobe v naravi. Tudi najmočnejša osvetlitev akvarija z neonskimi cevmi ne doseže intenzitete svetlobe v naravi. Živi organizmi so prilagodljivi in tej lastnosti se lahko zahvalimo, da nam rastline uspevajo tudi v razmerah, ki so jim na voljo v akvariju. Zavedati se moramo torej, da je »privolitev« rastlin, da nam bodo uspevale v akvariju, zanje zelo pogosto že kompromis.

Glede svetlobe je ugotovitev za akvaristiko vsekakor takale: če akvarij osvetljujemo z neonskimi cevmi, rastlinam ne moremo dati preveč svetlobe, vsaj praviloma ne. Izjema je Cryptocoryne affinis, zelo priljubljena rastlina, ki izvrstno uspeva pri zmerni ali celo šibki svetlobi, močna svetloba pa ji, kot kaže, škodi. Mogoče bi našli še kak primer med številnimi vrstami kriptokorin. Tudi mah Vesicularia dubyana pri zelo močni svetlobi morda ne bo uspeval dobro. Treba pa je poudariti tole: kadarkoli se nam zdi, da močnejša svetloba kaki vrsti škodi, ali če jo preraščajo alge, moramo najprej pomisliti na to, da ji primanjkuje hranilnih snovi, npr. ogljikovega dioksida ali železa. Ali je rastlina pri šibki svetlobi zares uspevala? Skoraj gotovo ne! Močnejša svetloba je zgolj pospešila njeno rast oziroma presnovo in pomanjkanje določenih hranil je postalo očitnejše. Edino pravilno je, da damo rastlinam obilo svetlobe kot tudi vse potrebne hranilne snovi. Če je neposredno sonce za akvarij premočno (nič ne škodi kaka ura jutranjega sonca), pa to ne velja za naravne vode in prav tako ne za okrasne ribnike. Ribnik, kjer gojimo lokvanje in druge rastline, naj dobi čimveč neposredne sončne svetlobe; čim več je dobi, tem lepši bo. Listi lokvanjev in drugo rastlinje bodo vedno delali dovolj sence za vrste – gotovo le maloštevilne – ki neposredne sončne svetlobe morebiti ne marajo.

Večina akvaristov po svetu uporablja za razsvetljavo akvarijev neonske cevi. Na Nizozemskem in v Nemčiji so opravili že precej poskusov, koliko svetlobe potrebujejo rastline v akvariju; izsledke so izrazili z različnimi formulami. Najbolj preprosta je najbrž tale: vsaj 0,5 W na liter prostornine akvarija (50 W/100 I). Pri tem seveda predvidevamo, da akvarij ni osvetljen še kako drugače. 200-litrski akvarij (npr. 100x50x40 cm) naj bi bil osvetljen z neonskimi cevmi, jakosti vsaj 100 W (100 W/200 I = 0,5 W/l). Toliko svetlobe bo zadostovalo mnogim rastlinam, vendar ne vsem, zlasti ne, če jih želimo gojiti veliko. Poleg tega, da nekatere vrste potrebujejo več svetlobe kot druge, moramo upoštevati tudi, da se utegnejo rastline osenčevati, poleg tega pa gornji deli ene rastline odvzemajo svetlobo spodnjim delom druge. Veliko bolje je, da rastline osvetlimo z 0,7 W/l. To bo zadostovalo vsem rastlinam, tako da bodo ob taki svetlobi zares »hvaležno« rasle. Lahko jih bolje osvetlimo, kar najbrž pri večini akvarijev ne bo lahko izpeljati, ker bi potem morale biti številne neonske cevi zelo tesno skupaj, zaradi česar pa se lahko akvarij in cevi preveč segrevajo.

Temperatura pod pokrovom

Pomembna je oblika akvarija. Ta naj bo bolj širok kot visok, in sicer: če je akvarij dovolj širok, ga laže osvetlimo z neonskimi cevmi, ker potrebujemo dovolj prostora, da pod pokrov akvarija namestimo 4, 5, 6, ali celo več cevi. Široke akvarije je mogoče lepše urediti in opazovalcu ponujajo lepši pogled. Voda pa akvarij tudi optično zoži, t. j. videti je ožji, kot je v resnici, kadar je v njem voda. Ko se odločamo za višino, moramo upoštevati, da z globino vode intenziteta svetlobe naglo upada, kajti voda absorbira veliko več svetlobe kot npr. zrak, tudi če je popolnoma bistra in brezbarvna. Zato naj ne bo akvarij, ki ga bomo osvetljevali z neonskimi cevmi, višji kot 50 cm. Ko odmerimo dolžino akvarija, upoštevamo dolžino razpoložljivih neonskih cevi. Le-te po navadi merijo 60 (20 W), 90 (30 W), 120 (40 W) in 150 cm (65 W). Idealne dolžine akvarija so potemtakem 70, 100, 130 in 160 cm, torej malo daljše, ker sicer neonskih cevi ne bi mogli namestiti pod pokrov akvarija. Odsvetujem dolžino npr. 80 ali 140 cm, ker takih akvarijev ne bomo mogli optimalno osvetliti in bo osvetlitev akvarija neučinkovita. Pokrov mora svetlobo čimbolj odbijati, da bo ta bolje izkoriščena; narejen naj bo iz svetle pločevine ali pa ga znotraj prevlečemo z aluminijasto folijo. Poskrbeti je treba za primerno ventilacijo pokrova, ker se sicer akvarij poleti preveč segreje; v ogrevanih prostorih pa tudi pozimi. Še en razlog je, zaradi katerega naj temperatura pod pokrovom ne bo previsoka: svetilnost neonskih cevi je namreč največja pri temperaturi 25° C, če pa se temperatura zvišuje (ali znižuje, kar pri akvariju najbrž ne pride v poštev), pa svetilnost precej naglo upada. Naslednje številke sem povzel po knjigi »Das Holländische Pflanzenaquarium« (avtor Freek F. Schmidt van Klei):

Temperatura v ° C 0 10 20 25 30 40 50
Izgube svetlobe v % 30 12 3 0 3 10 20

 

Iz podatkov je razvidno, da bi se morali truditi, da temperatura pod pokrovom ne preseže 25 do 30° C.

Končno naj pri neonskih ceveh omenimo še to, da s starostjo precej izgubljajo pri svetilnosti; po enem letu ali po enem letu in pol morda svetijo le še s polovično močjo (to je odvisno tudi od vrste oziroma proizvajalca). Nekateri svarijo pred menjavo vseh cevi naenkrat, ker bi nagle menjave v intenziteti svetlobe lahko škodile rastlinam, pri čemer omenjajo nekatere vrste kriptokorin, katerim pogosto zgnijejo listi. Sam sem to opazil samo pri Cryptocoryne affinis pri znatnejših spremembah v osvetlitvi, vendar tem rastlinam, kot sem že omenil, močna svetloba verjetno tako ali tako škodi.

Kakšne neonske cevi naj izberemo za osvetlitev akvarija

Take, ki bodo oddajale svetlobo, v kateri bodo rastline in živali videti v naravnih barvah! Najbolje je kombinirati dva ali več tipov, ker noben tip ne daje svetlobe, ki bi bila spektralno enaka dnevni oziroma sončni, ki sestoji približno enako iz vseh barv, tj. valovnih dolžin. Nekateri uporabljajo izključno cevi gro-lux ali fluora, ki so menda narejene specialno za gojenje rastlin, ker oddajajo svetlobo pretežno v modrem in rdečem delu spektra, kjer listno zelenilo svetlobo maksimalno absorbira in jo izkorišča za fotosintezo, vendar imajo te cevi slabšo svetilnost (pri enaki porabi električne energije) in pogosto pospešujejo rast nadležnih alg. Svetloba, ki jo oddajajo, je precej izrazito rožnato-lilastega odtenka, zato je videti precej nenaravna. Če jih že uporabljamo, jih vsekakor kombinirajmo z drugimi tipi. Na splošno svetujem, da nikar ne namenjajmo preveč skrbi spektru svetlobe, temveč splošni intenziteti; kar zadeva spekter, bodimo predvsem pozorni, da bo svetloba videti naravna; taka svetloba bo gotovo pogodu tudi rastlinam, prav pa nam bo prišla tudi pri akvarijski fotografiji.

Seznanimo se, koliko svetlobe potrebujejo nekatere vrste in rodovi rastlin in kako pomembno vlogo igra osvetlitev akvarija za uspešno rast: pri šibki svetlobi, tj. manj kot 0,5 W/I, bodo najbrž uspevale (vsaj če niso posajene preveč na gosto) nekatere kriptokorine, večje vrste iz rodu Echinodorus, navadna valisnerija, Hygrophila, Aponogeton, Anubias, Ceratopteris, Microsorium pteropus, Sagittaria in Vesicularia dubyana. Vendar bo večina teh rastlin (če ne vse) veliko bolje uspevala pri močnejši svetlobi. Pri svetlobi srednje intenzitete, tj. okrog 0,5 do 0,65 W/I, bo uspevalo še veliko drugih vrst, npr. Barclaya longifolia, Bolbitis heudelotii, kriptokorine, ki zahtevajo več svetlobe, Cabomba, Echinodorus (srednje velike vrste), Ludwigia, Micranthemum micranthemoides, Nymphéa, Nuphar in manjše vrste valisnerij. Močna svetloba (približno 0,7 W/I in več) je priporočljiva, če želimo imeti v akvariju gosto posajene rastline. Priporočljivo je dovajanje CO2 in železa. Vsekakor pa zahtevajo močno svetlobo tele vrste oziroma rodovi: Alternanthera, Ammania, Elodea canadensis, Ludwigia arcuata, Didiplis, Lilaeopsis novaezelandiae, Mayaca, Cabomba piauhyensis, Rotala macranda, Echinodorus tenellus in še nekatere druge rastline. Kot splošno navodilo naj povem, da rastline z rdeče obarvanimi listi, ki so res lepa popestritev med zelenjem v akvariju, potrebujejo veliko svetlobe (npr. Alternanthera, Rotala macranda, Ammania, Ludwigia arcuata). Nekoliko manj zahtevna je rdeča oblika lokvanja Nymphéa lotus, vendar tudi ta, kot vsi lokvanji, najlepše uspeva pri močni svetlobi. V akvarijih gojimo le manjše vrste lokvanjev, in sicer take, ki svojih listov ne poženejo prehitro na površino. Plavajoče liste takoj odstranimo, najbolje, še preden se do kraja razvijejo, ker bodo sicer vsi sledeči listi plavajoči in bodo odvzemali svetlobo drugim rastlinam. Lokvanje gojimo v akvariju predvsem zaradi lepega videza listov, če pa hočemo, da cvetijo, kar pride v poštev le v zelo velikih akvarijih, jih pustimo prosto rasti in poskrbimo za močnejšo svetlobo. Za to ne zadostujejo več neonske cevi, ampak moramo uporabiti živosrebrne žarnice.

Najboljša svetloba za cvetoče lokvanje pa je vsekakor sončna. Močno svetlobo ponudimo tudi večini rastlin, ki jih v akvariju uporabljamo za ospredje, kjer želimo, da oblikujejo trato. Taki vrsti sta npr. Echinodorus tenellus in Lilaeopsis novaezelandiae, ki v naravi rasteta v plitvi vodi, pogosto izpostavljeni neposrednemu soncu. Nekoliko manj zahtevni glede svetlobe sta Cryptocoryne nevillii (novo ime zanjo je C. willisii) in pritlikava sagitarija (Sagittaria subulata forma pusilla), a tudi tema dvema močna svetloba koristi.

Sorodna iskanja:

  • Osvetlitev akvarija
  • Led osvetlitev akvarija
  • Nočna osvetlitev akvarija
  • Akvarij – Osvetlitev akvarija
  • Razsvetljava akvarija
Deli s prijatelji
Prejšnji članekMajnica, lipovka ali španski bezeg
Naslednji članekPoprovke v stanovanju – Peperomia
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.