Deli s prijatelji
Ozelenjevanje fasade - zelena fasada
Ozelenjevanje fasade - zelena fasada

Ozelenjevanje fasade ni le polepšanje pročelja, spenjavke ustvarjajo nov življenjski prostor, varujejo zidove pred vremenom in pomagajo varčevati z energijo.

Za to pa ne uporabljamo zgolj popenjavk. Spomnimo se le na že skoraj pozabljene nasade špalirnega sadja in na številne oblike obrezovanja teh nasadov, pa lahko ugotovimo, da je paleta rastlin, ki jih lahko gojimo na zidovih, veliko širša. Z ozelenjevanjem fasade ne dosežemo zgolj ekološkega učinka in z njo ne prispevamo samo k zboljšanju okolja, temveč tudi za oči ustvarimo estetsko bivalno okolje. To pa vsekakor blagodejno učinkuje na psihologijo prebivalcev. Za rastlinami pa ne skrivamo zgolj slabe arhitekture, z lepimi rastlinami lahko obogatimo tudi lepo arhitekturo. Argumenti za ozelenjevanje fasade sodijo k pojmu okolje, zadevajo pa učinkovanje na naravo in človeka. Ozelenjevanje fasade je ekološko zelo pomembno povsod, kjer je življenjski prostor živali in rastlin zelo omejen, kar je zelo pogosto zlasti na urbanih področjih. Ozelenjevanje fasade bogati rastlinski in živalski svet. Za ta namen vzgajamo rastline, za katere drugače najbrž ne bi našli prostora ne v mestu niti na podeželju. Poleg tega pa se zaradi rastlin lahko razvije veliko žuželk, ki pa so npr. hrana za ptiče in za ogrožene netopirje. Tudi podzemni deli takih rastlin omogočajo malim sesalcem, da se hranijo, tam prebivajo in se skrivajo.

Poudariti moramo, da ozelenjevanje fasade ugodno učinkuje tudi na toplotne in sevalne razmere v mestih, ki so največkrat slabe. Zaradi ozelenjevanja fasad se temperaturne skrajnosti zaradi vode v rastlinah omilijo, zmanjša pa se tudi hitrost vetra. K prednostim ozelenjevanja fasade moramo prišteti še nastajanje kisika in filtriranje prahu. Ozelenjevanje fasade učinkuje s tehničnega vidika in glede na zvrst – če zajema vso površino in je gosta – tako, da uravnava zadrževanje toplote na zunanjih zidovih. S tem pa vpliva na notranjost stavbe (izolacijska lastnost) tako, da blaži zvoke, poleg tega pa varuje fasado tudi pred neugodnimi vremenskimi učinki.

Ozelenjevanje zidu
Ozelenjevanje zidu

Ozelenjevanje fasade in poškodbe na pročelju

Mnenje, da popenjavke poškodujejo omet na pročelju, glede na naša dolgoletna opazovanja in po pogovorih s številnimi arhitekti ni utemeljeno. Veliko hiš je že več let obraslih z zelenjem, pa zaradi tega ni nastala nobena škoda. Omet in zaključni sloj se velikokrat kmalu poškoduje tudi če fasada ni ozelenjena , in sicer zaradi slabe izvedbe. Na splošno dandanes na novo ometana fasada zdrži komaj 20 ali 30 let. Potemtakem so poškodbe bolj odvisne od kakovosti ometa kot pa od delovanja rastlin.

Seznanimo se, kako ozelenjevanje fasade učinkuje na človeka. Zato se človek, da bi se zavaroval, že od nekdaj obdaja z zidovi, ne glede, ali gre za hišne, vrtne ali mestne zidove. Notranja stran mu omogoča, da se skrije, zunanja pa odvrača nevarnost. Prav z odvračanjem pa se v našem zazidanem okolju srečujemo večkrat kot kdajkoli prej. Obdobje estetsko prijetne arhitekture in načrtovanja mest je, kot se zdi, minilo, novi nastavki za renesanso take arhitekture pa se le počasi uveljavljajo.

Zato naše občutke za resnično lepe stvari kvarijo tudi nemogoče skupine hiš in siva pročelja, skratka, odbijajoče stene. Nekaj rastlin na njih lahko blažilno učinkuje na čustva obupa, ki jih gledalec začuti ob takih arhitekturnih pošastih ali okornostih. Zaradi videza, ki se sklada z letnimi časi : brstenje, cvetje, sadeži, jesenske barve in odpadajoče listje, dobijo take fasade strukturo, zlasti pa življenje. Živahnost pa se prenese tudi na človeka, ki jo sprejema ter vsak po svoje iz nje črpa spodbude ali preprosto le prijetne občutke.

Ko izdelujemo načrt za vrt, ne bi smeli pozabiti na uporabo hišnih zidov, saj lahko tako lepo povežemo s koristnim. Na mestnem področju se koristno sicer omejuje na pomembno področje ekologije in na pozitivno učinkovanje na človeško duševnost, zato lasten vrt omogoča še gospodarsko izrabo hišnih zidov z nasadi špalirnega sadja.

Nekaj lahko posadimo naravnost na hišne zidove. Za tako zasaditev so primerne rastline, ki rastejo z oprijemalnimi organi in ne potrebujejo opore (koreninske popenjavke). To zmore le malo popenjavk, med njimi pa sta dve, ki sta najbolj primerni za visoko in gosto ozelenitev fasade ; to sta bršljan (Hedera helix) in divja trta (Parthenocissus quinquefolia). Prednost bršljana je zimzeleno listje in to, da uspeva tudi v popolni senci. Zato ga sadimo tudi ob severnih stenah. Med najlepša jesenska doživetja sodi pogled na barvno lepoto poznojesenskega listja divje trte.

Večina drugih popenjavk potrebuje oporo, ki jo naredimo iz lesenega ali kovinskega ogrodja, rešetk, napenjalne žice ali pa vse to kombiniramo. Vedeti moramo, da so za posamezne vrste rastlin priporočljive določene opore. Vsaka rastlina se ne more vzpenjati po napenjalni žici; nekatere potrebujejo za vzpenjanje le tanko oporo. Na splošno moramo upoštevati temeljno načelo: oporo moramo pritrditi čim bolj trajno. Le težko namreč popravimo ali dopolnimo strohnel les za oporo, ki je že zaraščen, če pa je treba nekega dne strgati ves nasad, tudi ni prijetno. Leseni oporniki so primerni povsod, kjer sadimo enoletne rastline ali pa tam, kjer rastline niso posebno visoke. Sicer pa so boljšr trajnejši materiali. Opornike lahko pritrdimo neposredno na steno ali pa z majhnim odmikom 10 ali 20 cm od hišne stene. Ob tem velja še enkrat poudariti da moramo vrsto opore za plezanje izbrati glede na vrsto rastline. Velikost pa je popolnoma odvisna od potreb »ustvarjalca«, ki bo opletel le vhodna vrata ali pa bo želel ozeleniti hišo vse do strehe.

Pravila za saditev rastlinja, ki pokriva hišne stene zato, da bi uravnavalo temperaturo notranjih prostorov, so zelo preprosta. Čim bolj gosta je vegetacija, tem bolje učinkuje v hudi vročini ali ostrem mrazu. Zato glede tega za severne stene uporabimo le bršljan, ki je gost in zimzelen ter blaži veter in mraz z zračno plastjo, ki je med listi in hišno steno. Zahodna stran naj bi bila zelena pozimi ali poleti, glede na podnebje, enako tudi vzhodna stran. Južne strani naj bi bile zelene poleti; tedaj naj bi zmanjševale močno sončno pripeko, da se notranji prostori ne bi preveč segreli. Pozimi in spomladi – ko ni listja, se fasada ob sončni pripeki lahko segreje, s tem pa tudi notranji prostori, zaradi česar je treba manj ogrevati.

Ob tem bi dodali še nekaj nasvetov za drugačno vrsto ozelenjevanja fasad, ki je pomembno vsaj za zasebne vrtove. Pri tem se srečujemo s precej pozabljenimi nasadi špalirnega sadja, s katerimi lahko nadomestimo popenjavke (izjema je vinska trta).

S strokovnim ravnanjem je mogoče na podnebno ugodnejših hišnih stenah pridelati izvrstno namizno sadje. Vse vrste sadja pa niso primerne za tak nasad; najboljše so marelice, hruške, breskve, višnje, s pridržki pa še jabolka. Višnje je mogoče gojiti celo na severnih stenah, jablane  (če je mogoče)  na jugovzhodnih ali severozahodnih straneh. Na zelo toplih krajih je namreč veliko škodljivcev. Vse druge vrste sadja skupaj z vinsko trto potrebujejo toploto in najbolje rodijo na južnih stenah. Ker pa je za nasad špalirnega sadja potrebno delo, uporabljajmo le najboljši nasadni material.

Če se ozremo okrog sebe, ugotovimo, da je veliko mest, ki jih krasi ozelenjena fasada. Mogoče pa se boste tudi vi na fasadi vašega doma navdušili za pisano pestrost rastlin, ki včasih potrebujejo za življenje le četrt kvadratnega metra tal in se v vsem sijaju razvijejo tam, kjer ni prostora za nobeno drugo rastlino.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekNešplja iz pozabe
Naslednji članekSadje in zelenjava iz zamrzovalnika
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.