Paličnjaki – zanimive žuželke

0
Deli s prijatelji

V obalnem pasu Jadrana in na njegovih številnih otokih se je na kamnitih apnenčastih tleh razvilo posebno rastlinstvo, ki ga označujemo z izrazom makija. Nekoč so se tukaj razprostirali gozdovi, človek jih je preveč izkoriščal in v tamkajšnjih podnebnih razmerah so degradirali, tako da so se obdržale nekatere drevesne vrste in gozdna podrast. V nekaterih krajih je to rastlinstvo bolj redko, v drugih pa je tako gosto, med seboj prepleteno, da je skoraj neprehodno, raj za žuželke, ki jih imenujemo paličnjaki.

Makijo sestavljajo poleg dreves največ grmi in druge bodičaste rastline. Tukaj najdemo: mali jesen (Fraxinus ornus), črni gaber (Ostrya carpinifolia), brinje (Juniperus phoenicea), kristusov trn (Paliurus spinachristi), konopljivka (Vitex agnus castus), terebinta (Pistacia terebinthus), zimzelena mirta (Myrtus italica), lovorika (Laurus nobilis), puhasti hrast (Quercus pubescens), črni hrast (Quercus ilex), ostrolistni beluš (Asparagus acutifolius), smilaks (Smilax aspera) in mnoge druge rastline.

Paličnjaki
Paličnjaki

Paličnjaki in mimikrija

Če se po takem terenu sprehajamo in pozorno ogledujemo veje grmičevja in če imamo posebno srečo, zasledimo suho vejo, ki je podobna drugim suhim vejam rastline, vendar se od njih loči. V kolikor se namreč take »suhe veje« dotaknemo, se začne premikati. Torej imamo pred seboj žival. Ker je podobna suhi veji, paličici, so jo imenovali paličnjak, z znanstvenim imenom Bacillus (spomnimo se, da bakterije paličaste oblike imenujemo bacile). Pojave, da je neka žival po obliki ali barvi podobna drugi živali ali rastlini ali kakemu neživemu predmetu, imenujemo mimikrija. S tem se žival varuje pred sovražniki.

V naših krajih žive iz roda Bacillus tri vrste: Bacillus rossi, imenovana po italijanskem znanstveniku Rossiju, Bacillus atticus, po grški pokrajini Atiki, kjer so jo prvič videli in Bacillus redtenbacheri, po nemškem znanstveniku Redtenbacherju. Vrsta Bacillus rossi živi v našem Primorju, v Istri, na mnogih otokih, v Dalmaciji in Črni gori. Vrsto Bacillus atticus so našli na Kvarnerskih otokih, na Dugem otoku in v Dalmaciji.

Nekaj poletij sem bil na otokih Cresu in Lošinju, kjer sem taboril v borovem gozdu (Pinus haleppensis). Iskal sem med drugim Bacillus rossi predvsem na konopljiki. Po eni viharni noči sem našel en primerek paličnjaka na šotoru. Dal sem ga v večjo posodo in mu kot hrano dajal različne rastline. Ugotovil sem, da so bile objedene le iglice bora. Začel sem iskati in res sem našel paličnjake na deblih bora. Pozneje sem ugotovil, da so bili to primerki vrste Bacillus atticus. Na deblih bora sem našel tudi ličinke te vrste.

Ličinke so bile popolnoma zelene, odrasle živali pa rjave barve, le glava, predprsje in sprednje noge so svetlejše barve. Vrsta Bacillus redtenbacheri je problematična. Opisal jo je Padewieth (1900) iz okolice Reke in od tedaj je še nihče ni našel.

Paličnjaki so žuželke, ki so podobne ravnokrilcem (Orthoptera) in spadajo v razred Phasmoidea (grška beseda phasma pomeni prikazen, ker so živali čudnih oblik). Valjasto telo je tanko in dolgo, paličasto. Glava je majhna, okroglaste oblike. Na glavi sta dve tanki, kratki tipalki iz 25 členov, dve sestavljeni očesi in troje pikčastih očes. V ustih je grizalo, ki ga sestavljajo trije pari čeljusti, in služi za grizenje, drobljenje trde hrane. Grizalo je usmerjeno naprej. Oprsje sestavljajo trije členki: predprsje, ki je zelo kratko, spredoprsje, ki je precej dolgo in nekoliko krajše zaprsje, ki je zraslo s prvim zadkovim členkom. Členki oprsja imajo spodaj po en par členjenih nog, torej ima žival šest nog (odtod tudi ime za žuželke Hexapoda – hexa je grško šest). Noge so tanke in dolge, prilagojene za hojo. Z njimi se žival zelo počasi in nespretno premika. Na zadnjem, petem členku stopalca sta dva krempeljčka, med njima pa blazinica-prisesek, s katerim si pomaga pri hoji. Kril nimajo. Zadek je sestavljen iz 10 členkov, ki so valjasti in različno dolgi. Samica ima na sedmem členku spodaj leglo iz treh parov loputic, pokriva ga genitalna plošča.

Zanimivo je, da v naših krajih niso našli samcev, zaradi česar znanstveniki domnevajo, da se paličnjaki razmnožujejo partenogenetsko, to je, razvijajo se iz neoplojenih jajčec. V Franciji pa so poleg samic našli tudi samce ,in sicer 75 % samic in 25 % samcev. Jajčeca odlagajo posamič na rastline, na katerih živijo. Inkubacija (doba od odlaganja jajčec do valitve) traja več kot eno leto. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki so podobne odraslim. Ličinke se levijo 5 – 8 krat, predno odrastejo. Tak razvoj imenujemo nepopolna preobrazba.

V literaturi navajajo, da kot odrasle živijo od junija do decembra. Sam sem pri Kraljeviči našel paličnjaka v marcu.

Paličnjaki žive v suhih in toplih krajih. So nočne živali, podnevi se skrivajo v grmovju. Hranijo se z rastlinsko hrano. Bacillus rossi objeda listje in zelene vejice grmov, na katerih živi, Bacillus atticus pa se hrani z borovimi iglicami. V mrzlih nočeh, ali kadar se ustrašijo, otrpnejo: iztegnejo najprej sprednje noge, otrdijo in tako postanejo povsem podobni suhi veji.

Tako se zavarujejo pred sovražniki. Napadajo jih kuščarice, ptice, bogomolke in druge mesojede žuželke.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekPogojno užitne gobe
Naslednji članekKlivija je skromna in vzdržna rastlina
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.