Deli s prijatelji
Perujsko volčje jabolko
Perujsko volčje jabolko

Pri nas perujskega volčjega jabolka (Physalis peruviana L.) skoraj ne poznamo. Poznamo pa njenega sorodnika – navadno volčje jabolko, poščavnika ali »lampijončke« (Physalis alkekengi L.). Nabiramo ga po gozdovih kot okrasno rastlino, ki s svojimi rdečimi, lampijončkom podobnimi plodovi krasi pozimi naše domove. Ljudsko ime »poščavnik« je menda dobila kot zdravilna rastlina; iz njenih plodov so kuhali odvajalni čaj. Če rdeči »lampijonček« odprete, najdete v njem jagodo, ki je nekoliko strupena. Toda to velja le za navadno volčje jabolko. Plod njenega sorodnika, perujskega volčjega jabolka, je užiten in zelo bogat z vitamini. Plodovi so rumeni, po obliki in okusu podobni paradižniku, le bolj drobni.

Botanično ime Physalis je grškega izvora in pomeni »vodni mehur«. Izraz »peruviana« pove, da je rastlina doma v Peruju. Nemci pravijo rastlini Andenbeere ali Judenbeere, pa tudi Blasenkirsche.

V svetu sedaj že zelo uporabljajo ta okusni plod, predvsem zaradi vitaminov, prijetnega okusa in kot lahko odvajalno hrano, predvsem v prehrani otrok. Plodove uživajo presne (solato, sok ali mezgo). Ker ni prav, da to kulturo zanemarjamo, bom opisal, kako jo pridelujemo. Rastlina najbolje uspeva v srednje vlažnem podnebju z dolgo vegetacijsko dobo. Lega mora biti sončna in nekoliko zaščitena, zemlja pa rahla, bogata s humusom in dobro pognojena s hlevskim gnojem. Ker spada rastlina v družino razhudnikovk (Solanaceae), sta krompir in paradižnik kot predkulturi manj primerna.

Pridelovanje je zelo podobno kot pri paradižniku. Sejemo jo februarja, najbolje v preparjeno zemljo. Seme vzkali pri temperaturi 18°C v 10 do 14 dneh. Ker sejančke pogosto napade bolezen ovenelosti, je pomembno, da to preprečimo. Po vzniku sejančke nekoliko manj zalivamo in jih postavimo v svetel, nekoliko hladnejši prostor. Če bi se bolezen vendarle pojavila, sejančke čimprej pikiramo in škropimo s sredstvi, ki uničujejo glivice. Pikiramo v lončke št. 6 ali v šotne lončke. Rastlina je za poškodbo koreninskega sistema bolj občutljiva kot paradižnik, zato je najbolje, če sejemo po tri semena v vsak lonček, pozneje pa vse odvečne rastline odstranimo. Pomembno je, da rastline zrastejo v dobrem sklopu, zato moramo posevek dobro prezračevati, rastline pa pravočasno razmakniti. Končno posadimo rastline v lončke št. 12. Na prosto jih presadimo takrat, ko mine nevarnost pozebe.

Sadimo v razdalji 1,10 x 1,20 m v vrsti in 2 m med njimi. Primerno je, če damo v vsako luknjo po eno čajno žlico roženine ali katero drugo organsko gnojilo.

Če med rastjo rastlino zanemarimo, bomo dobili slab pridelek, in sicer drobne in pozno dozorele plodove. Rastline moramo takoj po sajenju privezati na kol, visok približno 1,20 metra.

Prvi nastavki poganjkov, ki nosijo cvetove, se razvijejo v višini 30 do 40 cm, tam, kjer se rastlina razveja. Poganjki rastejo pod kotom 45 stopinj, tako da nastane široko razvejan grm. Stranski poganjki se pogosto odlomijo, zato jih moramo previdno privezati, in sicer na dva poševno zabita kola, dolga 1,60 metra. Koli delajo križ v višini prvega razvejanja. Glavna opora je vrv, napeta na kole v vrsti, v višini 25 do 30 cm nad križnim mestom. Poganjke položimo na vrv in jih nanjo privežemo (z rafijo). Nad prvo vrvjo napnemo v višini 25 do 30 cm še drugo vrv, na katero privežemo daljše poganjke. Vse poganjke, ki rastejo izpod razvejanega mesta iz koreninskega vrata in iz listnih pazduh, je treba čim prej odstraniti. Ravno tako tudi sama krošnja ne sme biti pregosta, zato odstranimo odvečne poganjke. Odlomimo tiste poganjke, ki do četrtega lista niso napravili cvetnega nastavka. Med rastjo je treba dva do trikrat pognojiti s fosfornimi gnojili. Če ni dežja, je treba zemljo namakati.

Plodovi so zreli, ko je koža rumena in suha (zoreti začnejo avgusta). Polno velikost in okus imajo tisti, ki smo jih obrali v septembru in oktobru. Povprečna teža ploda je 8 do 10 g, pridelali pa so tudi že plodove, težke do 30 g. Pobiramo jih vsakih osem dni. Rastlina ni tako občutljiva za mraz kot paradižnik, rahel jesenski mraz posmodi samo vršičke. Sadika rodi približno sto plodov, ki pa dozore samo v toplih krajih.

Najnovejši mali oglasi