Deli s prijatelji

Med ameriškimi ostrižniki, med katerimi so zelo zanimivi rodovi, je prav gotovo omembe vreden tudi rod Aequidens. V porečju Amazonke živi ostrižnik vrste Aequidens curviceps, ki so ga poimenovali pikasti ostrižnik. V severovzhodnem delu Južne Amerike živi Aequidens itanyi, na področju Gvajane in Venezuele pa najdemo vrsto Aequidens maronii. Aequidens portalegrensis, slovensko progasti ostrižnik, je doma v Braziliji in Boliviji. Aequidens pulcher (prej A. latifrons), modra akara, živi v vodah Trinidada in Venezuele. Po svojih navadah so si ostrižniki precej podobni, zato bomo nekoliko natančneje predstavili le vrsto Aequidens curviceps, za katero je slovensko ime pikasti ostrižnik še kar primerno, čeprav se med akvaristi ni udomačilo. Sicer pa je omenjena riba še precej redek gost naših akvarijev.

Aequidens curviceps
Aequidens curviceps

Pikasti ostrižnik živi v naravnem okolju v amazonskem bazenu. Od tam so ga prinesli v akvarije ZDA in Evrope že v začetku tega stoletja, vendar pa ni doživel take priljubljenosti kot nekatere druge vrste ostrižnikov. Zanimanje zanj se je povečalo šele v petdesetih letih, ko so ga podrobneje spoznali. Vendar so njegovo življenje in navade premalo opisali, zato je zanimanje zanj spet upadlo.

Spola zlahka ločimo

Telo pikastega ostrižnika je bolj ovalno oblikovano kot večine ostrižnikov. Osnovna barva je rjavozelena in se pogosto spremeni v olivno. Boki so srebrno sivi, baza hrbtne plavuti pa je modro ali temno zelena. Trebuh je svetlejši in ima zlat odblesk. Temno rdeč nepravilen pas poteka po sredini telesa in sega do zgornjega dela hrbtne plavuti. Skozi temno rdeče področje poteka od oči do repa svetlo rumena proga. Samčeva hrbtna in analna plavut sta podaljšani in koničasti. Samica je manjša od samca in ni tako svetleče obarvana. Baza samičinega repa je bolj siva, hrbtna in analna plavut pa sta manj ošiljeni kot pri samcu. Zato samca in samico prav lahko ločimo.

Za gojenje te vrste ostrižnikov je potreben 60 do 75 litrski akvarij; riba namreč v akvariju zraste 7 do 10 cm. Rastlinje naj ne bo preveč gosto, kajti riba je precej plašna in bi lahko preživela večino časa skrita v njem, mi pa je ne bi mogli opazovati. Priporočljivo je, da ostrižnike naselimo skupaj z drugimi vrstami rib, ki so približno enake velikosti. Optimalna temperatura vode za gojenje in vzdrževanje je od 24 do 25° C.

Preddrstno igro vodi samica

Drstenje pikastega ostrižnika je lahko precej zapleteno, če ne poznamo vseh njegovih navad in zahtev, čeprav je to riba, ki je ni težko razmnoževati. Za drstitev damo par v drstitveni akvarij s peščenim dnom in nekaj ploščatimi kamni ter nekaj rastlinami. Po izkušnjah sodeč prisotnost običajnih akvarijskih rastlin, ki jih gojimo, ne prispeva k uspeli drsti, niti je ne preprečuje. Voda ne sme biti prestara in naj bo dobro filtrirana in prezračena. Trdota naj bo srednja (približno 12° dGH), pH vrednost naj bo nevtralna (7,0). Ko se par privadi na akvarij, lahko temperaturo povečamo na 28° C. Po treh do desetih dneh se ribi prenehata skrivati in samica se ob primerni prehrani zaradi dozorevanja iker začne debeliti. V istem času začne par iskati primerno mesto za drstenje. Riba v naravi največkrat izbere list širokolistne rastline, kakršnih je v Amazonki dovolj (rod Echinodorus, slovensko suličarke). V akvariju pa navadno izbere ploščat kamen, ki ga samica in včasih tudi samec zavzeto čisti z usti. Med tem opravilom rib ne smemo motiti, ker bi jih splašili, zaradi česar bi z delom prekinile in odložile drst. Za to vrsto ostrižnikov je nenavadno, da večino preddrstnih opravil začenja samica, pri večini ostalih ostrižnikov pa to opravi samec. Ko se prične drstenje, mora samica privabiti pasivnega samca, da oplodi ikre. To ji uspe z izrazitim svatovskim plesom, ki ga dopolnjuje z intenzivnimi barvami.

Nič ne sme iti v nič

Samica odlaga lepljive ikre na očiščeno površino, samec pa občasno zaplava nad njimi in jih oplodi, ne da bi ga samica ponovno vabila. Drst traja približno pet ur. Samica odloži 150 do 200 iker, kar je odvisno od njene starosti, velikosti in kondicije. Nekaj ur po drsti samec in samica pojesta vse neoplojene ikre.

Pri temperaturi 28° C se ikre zležejo v treh dneh, mladice pa pričnejo plavati in jesti po približno šestih dneh in so dovolj velike, da jih lahko že v začetku hranimo z navpliji artemije. Ob zadostni hrani rastejo hitro in jih ni preveč težko vzgojiti. Mladice lahko rastejo celo skupaj s starši, saj ti le redko pojedo lastne mladiče, razen če jih ne prestrašimo.

Ostrižniki vrste Aequidens curviceps so običajno dobri starši in mirni akvarijski prebivalci. Med njimi so sicer tudi taki, ki se teže vključijo v vsiljeno okolje akvarija. Vendar naj nas to ne odvrne, da bi poskusili z novimi primerki, ki nam bodo pričarali vse prijetnosti, ki nam jih lahko nudijo ostrižniki – zanimive navade, oblika telesa in barvni odtenki ter skrb za naraščaj.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekVrtne primule – posadimo pomladanske primule
Naslednji članekNega činčil – higiena reje Južnoameriških činčil
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.

PUSTITE KOMENTAR

+ 10 = 16