Deli s prijatelji
Kakteje
Kakteje

Mnenja o pikiranju in nadaljnji vzgoji so še danes zelo deljena in protislovna. Zadnja leta so z meritvami prirastka nedvomno dokazali, da so bili mnogi stari načini napačni, zato si oglejmo posamezne dejavnike, od katerih je odvisna uspešna vzgoja.

Pikiranje in vzgoja kaktej
Pikiranje in vzgoja kaktej

Čas pikiranja

Včasih so sejančke dosledno pikirali šele v drugem letu, tako je priporočal tudi sedaj že pokojni Buxbaum, pisec zelo znane knjige Vzgoja kaktej – biološko pravilno. Tak čas so priporočali z utemeljitvijo, da je pikiranje sejančkov zelo tvegano delo, pri katerem nujno nastanejo velike izgube, če pikiramo prezgodaj. To še posebno velja, če togo upoštevamo njihovo pravilo, da po pikiranju več dni ne smemo zaliti in če napravimo še razne druge napake.

Sedaj je dokazano, da so rezultati najboljši, če pikiramo 4 do 8 tednov po kalitvi, vendar ne po 15. juniju. V tem času so pikirani sejančki – v primerjavi z nepikiranimi – ob koncu leta do petkrat večji. Že pikiranje v juliju da veliko slabše rezultate, sejančki so le dvakrat večji, večje pa so tudi izgube, da o kasnejšem pikiranju sploh ne govorimo. Nekateri menijo, da je za tako velik uspeh odločilna predvsem dolžina dneva neposredno po pikiranju. Seveda pa tako zgodaj lahko pikiramo le, če smo dovolj zgodaj sejali, to je najkasneje v začetku marca, še bolje pa je od decembra dalje. Tudi sam sem v letu 2013 preskusil ta način in dosegel izredne uspehe.

Zemlja za pikiranje

Če se nismo odločili za hidrokulturo, lahko uporabimo običajno mešanico za kakteje, le da jo presejemo bolj fino, primerno velikosti sejančkov. Sestav mešanice že pri pikiranju prilagodimo zahtevam posameznih družin; tako bomo na primer za astrofite (škofova kapa) dodali nekoliko sadre in apnenca. Nadalje je pomembno, da je mešanica primerno vlažna, nekateri tudi priporočajo, da dodamo nekaj zemlje, v kateri so sejančki rasli pred pikiranjem. To učinkuje kot pospeševalec rasti. Tudi parjenje zemlje je zelo koristno, za občutljive vrste pa sploh nujno potrebno. Nekateri kakteisti parijo vso zemljo, tudi za odrasle kakteje.

Pikiranje

Za pikiranje potrebujemo običajno paličico in pikirne vilice (oboje lahko naredimo sami); z roko bi lahko poškodovali sejančke. Pikirati moramo precej gosto, idealna medsebojna oddaljenost pikirancev je njihov premer in prav pri tem so pogosto napake. Prevelika medsebojna razdalja je škodljiva, ker se zemlja prepočasi osuši. Že dolgo je znano, da uspevajo ne samo sejančki, tudi večje kakteje veliko bolje in hitreje v družbi, kjer jih presajamo dokaj na gosto. Vemo, da zaradi preveč zemlje sejanček ne pogine, vzrok je drugje; redko presajeni sejančki prepočasi porabijo vlago iz zemlje in zato propadejo. Ne moremo jim nuditi pravilnih pogojev.

Zalivanje, zračna vlaga in temperatura

Še danes mnogi menijo, da smemo prvič zaliti šele nekaj dni po pikiranju. Predvsem pri zelo majhnih sejančkih je to usodno, posebno še, če je lega preveč sončna in če je zrak presuh. Sedaj priporočajo, naj jih zalijemo takoj po pikiranju. Vodi moramo dodati ustrezno razkužilo oziroma fungicid. Rastline praviloma zalivamo od spodaj z mlačno in po možnosti z mehko vodo. Po pikiranju je pomembna tudi lega, ki naj bo sicer zelo svetla, vendar ne na neposrednem soncu. Zato moramo prekriti rastlinice s papirjem. Nekaj dni jim omogočimo tudi visoko zračno vlago in višjo temperaturo. Vse te pogoje dosežemo, če jih gojimo podobno kot sejančke, na primer v sobnem rastlinjaku. Nato jih počasi in postopoma privajamo na normalne pogoje.

Nadaljnja vzgoja pikirancev in prva prezimitev

Pikirance, ki smo jih privadili in utrdili na pogoje v prostoru, gojimo kot ostale kakteje. V letnih mesecih jih dvakrat mesečno zalivamo z vodo, kateri smo dodali gnojilo za kakteje. Senčimo jih le še v opoldanskih urah. Ko toliko zrastejo, da se med seboj že tiščijo, jih ponovno pikiramo. Tisti, ki so sejali zelo zgodaj, jih pikirajo celo dvakrat v prvem letu. Seveda bi bilo napačno, da bi jih presajali bolj redko, z namenom, da bi si prihranili pikiranje.

Prva prezimitev je večkrat usodna, posebno če smo sejali zahtevnejše vrste. Mnogi gojitelji ne zagotovijo (ali pa ne morejo) pravilnih pogojev, kar je glavni vzrok za neuspeh. Že dolgo je znano, naj bi sejančki prvo zimo normalno rasli. Za normalno rast pa je potrebna pravilna temperatura, vlaga in predvsem svetloba. Zato morajo biti sejančki na zelo svetlem prostoru, na primer tik ob oknu, temperatura naj bo približno 12° C. Zalivamo le toliko, da se lasnate koreninice ne posušijo. Mnogo bolje je, če jih vsaj dodatno osvetlimo z ustrezno svetlobo. Takrat je lahko temperatura do 20° C in tudi zalivamo jih bolj. Njihova rast je praktično normalna. Le na ta način preživijo tudi zahtevne vrste.

Vzgoja v drugem letu

Marca ali aprila bomo naše, sedaj že večje sejančke presadili. Mnogi še vedno presajajo enoletne sejančke v lončke. Rezultat takega dela je, da se kakteje skoraj ustavijo v rasti, torej podobna ali še hujša napaka kot pri preredkem pikiranju. Zopet je potrebno opozoriti na dejstvo, da kakteje mnogo bolje uspevajo, če jih presadimo več skupaj v ustrezno velike zabojčke. To presajanje ponovimo, ko so rastline toliko zrasle, da se tiščijo. Posamezno jih v lončke presadimo šele, ko so že precej velike, večinoma bo to v tretjem ali v četrtem letu starosti. Seveda pa je tudi takrat bolje, da jih presadimo po več skupaj v zabojček.

Sorodna povezava:

Sorodna iskanja:

  • Kakteje
  • Pikiranje kaktej
  • Gnojenje kaktej
  • Vzgoja kaktej
  • Zalivanje kaktej